Ali smo se za to borili?

Moje sodelovanje na dosedanjih petkovih, tako imenovanih kolesarskih protestih v Ljubljani, protestih, ki trajajo, na kolesih ali peš, zdaj že več kot leto (?) in se jih vsakokrat udeležuje več tisoč (?) ljudi, je zame osebno bilo in je odgovor na neko enostavno in jasno vprašanje: »Ali smo se za to borili?« Ta »za to« mi pomeni: za vse tisto, kar se v političnem, družbenem, kulturnem, znanstvenem itn. življenju v Sloveniji dogaja tu in zdaj, pod vlado Janeza Janše.

Geji in lezbijke kot grešni kozli

ILGA-Europe je evropska podružnica mednarodne lezbične in gejevske zveze International Lesbian & Gay Association (ILGA), ki združuje več kot 600 organizacij iz 54 držav, delujočih na področju spodbujanja pravic gejevske, lezbične, biseksualne in transseksualne skupnosti v Evropi in Srednji Aziji. Iz te organizacije so nam na vprašanje glede spoštovanja pravic pripadnikov LGBT v naši regiji odgovorili, da Viktor Orbán in poljski predsednik Andrzej Duda že kar nekaj časa zlorabljata LGBTI skupnost kot grešne kozle:

Odtekanje javnega denarja v strankarska trobila

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi stranka NSi, je septembra 2020 začelo projekt Sodelovalnica, s katerim naj bi spodbujalo medgeneracijsko zaposlovanje. A tudi tukaj so, podobno kot pri oglaševanju obrambnega ministrstva, očitno prevladali zasebni interesi – kampanja kaže znake preusmerjanja davkoplačevalskega denarja z oglaševalskimi pogodbami mimo uradnih oglaševalskih strategij. Drugače kot pri obrambnem ministrstvu so bila za to oglaševalsko kampanjo prispevana tudi sredstva Evropskega socialnega sklada.

Proslava 30. obletnice države, malo vaškega, malo fundamentalizma in veliko socializma

Avtorico te rubrike je poceni turistični aranžma pred nekaj leti pripeljal v Ankaro ravno na dan nekega državnega praznika. Ne pričakujte od turistke, da bi se poglabljala v to, kaj se je dogajalo, a vse skupaj se je začelo z glasovi mujezinov iz vseh mošej v mestu. In ko smo potem jedli organizirano večerjo v neki skoraj ceneni restavraciji, smo seveda na steni lokala gledali posnetke proslave in se neizmerno čudili, da je bila vanjo vključena molitev, hecna je bila tudi prisotnost verskih dostojanstvenikov v še včeraj sekularni državi. Pač, tega smo bili vajeni s posnetkov iz Irana, ne pa iz Turčije. Iran je do takrat veljal za tisto deželo, kjer vse državne praznike zaznamuje prisotnost verskih odličnikov.

»Nastaja tip vladavine, ki spominja na Islamsko državo«

Robert Biedroń (1976) je poljski evroposlanec, član skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S & D). Med letoma 2011 in 2014 je bil poslanec v Poljskem Sejmu, do leta 2018 župan mesta Słupsk na severozahodu države s slabimi sto tisoč prebivalci, lani pa tudi kandidat na poljskih predsedniških volitvah. Na Poljskem je znan kot eden najpomembnejših borcev proti homofobiji, pri čemer ni neprizadet: je namreč odkrit gej, kar je lahko na Poljskem precej nevarno.

Javni poziv k cenzuri?

Novinar TV Slovenija Igor Pirkovič, sicer tudi avtor himne stranke SDS Za Slovenijo živim, je na Twitterju zapisal, da ga je zmotilo, ker je njegov hišni radio Val 202 na 30. obletnico osamosvojitve države, ko so potekale »številne slovesnosti in maše za domovino«, predvajal skladbo Nikolovskega in Jadranke Juras z naslovom Operacija juriš. Pri tem je v tvitu poudaril tale del besedila: »Za vse, kar ste do zdej nardil’, ponujamo amnestijo! Zgodovina uči, ko politika izkorišča, grejo eni v Argentino, drugi na strelišča.« Glasbeno sodelovanje Jadranke Juras in Darka Nikolovskega je bilo predstavljeno na silvestrovo kot upor proti pritiskom oblasti. Prva jih je doživela, ko je v televizijski oddaji Zadnja beseda, namenjeni izmenjevanju mnenj, rekla, da se ji zdi nepotrebno, da slovenski vojaki sodelujejo v »globalni vojni proti terorizmu, ki traja že od 2001 in ji ni videti konca«, drugi pa je bil zaradi protestnega branja ustave na Trgu republike deležen policijske pozornosti.

Delitev oblasti!

Na ustavnem sodišču se je končala večletna razprava o roku veljavnosti na prikrit način pridobljenih dokazov, ki se je leta 2017 začela z odločitvijo sodišča v zadevi »farmacevtka«, da se dokazi zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića uničijo, ker tožilstvo v dveh letih ni vložilo obtožnice. Ustavno sodišče je zdaj samo postavilo nove roke, hkrati pa razveljavilo tudi poslovnik državnega zbora v delu, kjer si poslanci jemljejo pravico do »avtentične razlage zakonov«.

Strokovne in politične funkcije

Vlada je, potem ko je vodenje pravosodnega ministrstva prevzel Marjan Dikaučič, imenovala tudi dva nova državna sekretarja, nekakšna podministra, ministrovi desni roki. Eden od njiju je postal dr. Anže Erbežnik, zadnji v vrsti neuspešnih kandidatov za položaj ustavnega sodnika, ki ga že leto po preteku mandata še vedno zaseda dr. Dunja Jadek Pensa.

Umazana kampanja

Vladne stranke SDS, SMC in NSi se referenduma o zakonu o vodah in volje ljudi očitno precej bojijo. Najprej so referendum namerno potisnile globoko v poletje, na 11. julij, ko veliko volivk in volivcev dopustuje in naj bi bilo zahtevneje zbrati zahtevanih 339.726 glasov proti. Zdaj pa so omenjene tri vladne stranke v popolni odsotnosti objektivnega in celostnega obveščanja o posledicah zakona, za katero bi morala poskrbeti vlada, začele same objavljati pristranske oglase v podporo zakonu.

Podzemna vlada

Generalni sekretariat vlade namerava pod Gregorčičevo ulico zgraditi podzemni prehod, ki bo povezoval stavbo sekretariata – se pravi stavbo, v kateri je tudi kabinet predsednika vlade – s prostori vlade na drugi strani ulice. Ker bo prehod posegal na območje ostankov zunanjega jarka nekdanjega obzidja rimske Emone, je sekretariat v skladu s kulturnovarstvenim mnenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) primoran najti tudi izvajalca arheoloških izkopavanj in raziskav ob gradnji.

»Gledališče lahko spremeni miselnost vsega naroda«

Gledališka režiserka Maja Kleczewska (1973) je ena najopaznejših ustvarjalk v sodobnem poljskem gledališkem prostoru, hkrati pa je tudi politična aktivistka – v gledališču in zunaj njega. Slovi po drznih, izrazito osebnih interpretacijah klasičnih dramskih besedil, s čimer namerava sledi pustiti tudi na naših tleh: te dni je v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani premierno predstavila svojo vizijo Cankarjevih Hlapcev.

Dijaki brez ustreznih prostorov

Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ponovno pustilo povsem samo na čistini. Ni bilo dovolj, da jo je leta 2019 na milost in nemilost prepustilo Mestni občini Ljubljana in Festivalu Ljubljana, ki sta jo želela izgnati iz matične stavbe v Križankah. Letos jo prepušča iskanju ustreznih nadomestnih prostorov za pouk, potem ko je zasebni investitor gradnje stavbe Elipsa na Roški ulici, kjer je SŠOF v zgradbi Srednje ekonomske šole izvajala del pouka, pri opravljanju zemeljskih del stavbo tako poškodoval, da je inšpektorica do preklica prepovedala pouk v njej. Šola že zdaj izvaja pouk na treh lokacijah in zaradi polnega predmetnika imajo dijaki pouk do 16. ure; ure pri večini strokovnih predmetov potekajo v skupinah, zaradi česar obstaja dodatna potreba po prostorih. Če bi morali pouk izvajati na štirih lokacijah, je simulacija urnika pokazala, da bi se podaljšal do 17. ali celo 18. ure. To pa je nevzdržno za vse, za dijake in profesorje. Navsezadnje bi prostorsko zagato lahko rešili tudi tako, da bi Festival Ljubljana in njegove pisarne, ki se bohotijo v enem krilu Križank, izselili na drugo lokacijo, šola pa bi s tem pridobila ustrezne prostore v Križankah. Res je, da tudi Križanke v celoti ne bi zadostovale za vse potrebe šole, a z manjšo dodatno lokacijo bi lahko organizirala pouk v celoti. Toda ne, kot smo poročali že novembra 2019, je Festival Ljubljana močno lobiral za spremembo lastništva Križank. Sledili so sestanki med predstavniki mestne občine in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, na katerih so sklenili, da bo država Križanke prodala mestni občini prav z namenom širitve Festivala Ljubljana na celotni historični kompleks Križank. Takrat je vodstvo SŠOF tudi izvedelo, da je datum izselitve šole že določen – september 2022. No, za zdaj je ta selitev preklicana, toda le za kako dolgo!?

»Dostava!«

Predstavljajte si, da ste povabljeni na praznovanje rojstnega dne, novega leta – ali pa povsem običajno vikendaško druženje. Ko se vsi gostje s pijačo po svoji izbiri v rokah udobno namestite v prostoru, prijatelj najavi, da je naročil dostavo. Čez pol ure pozvoni pri vratih – ampak dostava ni prinesla pic iz vaše najljubše picerije, temveč pravo pravcato razstavo!

Prijateljici na poti

Bosanska pisateljica Lana Bastašić, lanska prejemnica nagrade Evropske unije za literaturo za roman Ujemi zajca, ki je letos v prevodu Dijane Matković izšel pri založbi Sanje, je ena najobetavnejših pisateljic mlajše generacije v balkanskem prostoru. Njen romaneskni prvenec je preveden že v dvanajst jezikov, nedavno pa je izdala novo knjigo, zbirko kratkih zgodb Mlečni zobje, na katere prevod pri nas še čakamo. Pogosto jo označujejo za Eleno Ferrante z Balkana, čeprav si z mednarodno priznano italijansko pisateljico, ki skriva identiteto, slogovno in tematsko v resnici nista pretirano sorodni; edino, kar imata skupnega, je to, da je osrednji motiv romana Ujemi zajca in Neapeljske tetralogije, serije štirih najbolj znanih romanov Elene Ferrante, žensko prijateljstvo.

Heni Erceg

2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Hrvaška

Patriarhovo poletje

Udobno je živel v središču Zagreba, se družil z znanimi obrazi, se predstavljal kot roker in tako rekoč levičar, bil sodelavec festivala alternativne kulture v Šibeniku, javno opozarjal na pomen dialoga med Srbi in Hrvati, bil član sveta SNV (Srpsko narodno veće), izdajatelja tednika Novosti, ki je skrbno spremljal vsako njegovo pojavljanje v javnosti. Da, zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij je, lahko rečemo, pustil sledi v družabnem življenju hrvaške prestolnice, saj je našel čas tudi za druženje s pomembnimi zagrebškimi osebnostmi, novinarji, politiki, na teh rednih družabnih srečanjih so se obravnavala velepomembna vprašanja odnosov med cerkvijo in državo, ob pravoslavnem božiču pa se je lomila pogača. Vsekakor idiličen čas za Porfirija, ki je februarja napredoval, saj je bil imenovan na položaj poglavarja srbske pravoslavne cerkve.

N'toko

2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Žive meje

Jugofuturizem

Večino mojega življenja je bila Jugoslavija tabu. Odraščal sem v militantno protikomunistični družini, ob Rodetovih mašah v Kočevskem Rogu in Janševih Premikih. Jugo se je pri nas aktivno sovražilo, edina vez z njo so bili športni prenosi na HTV (jebiga, bili so boljši komentatorji) in romanja v Međugorje. Odsotnost jugonostalgije pa je obstala tudi kasneje, ko sem dorasel v levičarja. Med vstajami sem tako hitro opazil, kako zviška se je gledalo na protestnike z rdečimi zastavami (»totalitarni simboli!«) in OF ikonografijo (»to razdvaja ljudi!«). Desničarji se ne bi mogli bolj motiti, ko pravijo, da hoče slovenska levica obuditi Jugoslavijo. Nasprotno – samoupravljanje, neuvrščeni, Tito in Kardelj so domala izgnani iz socialističnih krogov, na njihovo mesto pa so kot vir inspiracije stopili varno oddaljeni junaki zahodnih levičarskih bojev.

3286,08 kvadratnega metra

Slab teden po objavi članka Kvadratura kroga, v katerem smo opisali že 30 let trajajoče prostorske težave Prirodoslovnega muzeja Slovenije, smo z ministrstva za kulturo (MK) dobili delne odgovore na svoja vprašanja. Seveda prepozno, članek je izšel v petek, 18. junija, v prilogi Bivanje. A kljub temu smo se razveselili odgovora in dokumenta – Idejne zasnove za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti in dozidavo obstoječega kasarniškega objekta na Metelkovi 6 v muzejsko stavbo. Na ministrstvu so pripisali, da je za zdaj pripravljena le prostorska umestitev Prirodoslovnega muzeja v stavbo na Metelkovi 6, o samem projektiranju pa se s projektantom še pogajajo.

Vlado Miheljak

2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Dva leva

Szivárvány – tęcza – mavrica

Čeprav je bilo dolgo znano, a se je zgolj sramežljivo nakazovalo, zdaj ni več nobene dileme: med neonacisti in Janševim režimom je tvorna kohabitacija; so odkrite vzajemne simpatije. Tako zelo odkrite, da so ošteli policijo, ker je smiselno in učinkovito ukrepala in preprečila odprt spopad neonacistov z mirnimi demonstranti. Dobro, če je Hojs, ki je ne le presežno neotesan (kar se je znova pokazalo ob nastopu pri Slaku na POP TV), ampak tudi pregovorno zmerno inteligenten, pač odkrito povedal, da se neonacistov ne spodobi vznemirjati, je manj razumljivo, da nobenih težav nima premier Janša, ki bi vendarle moral blefirati in ustvarjati primeren vtis ob prevzemanju predsedovanja svetu EU. A tako je. Nihče, ki v politični analizi zna šteti do pet, ni mogel pričakovati česa drugega.