Kako se pripraviti na četrto vlado Janeza Janše?

Tragično, a tudi komično je opazovati, kako se predsednik vlade Janez Janša, ki je za nekatere od svojih sledilcev najboljši in celo najlepši, že dobrih osem mesecev trudi odstaviti direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojana Veselinoviča. Janša je uporabil že skorajda vse prijeme iz svojega arzenala: blatenje, diskreditacijo, grožnje, izigravanje zakonodaje, celo finančno izčrpavanje. Njegov direktor urada za komuniciranje Uroš Urbanija mora na STA pošiljati najneumnejša vprašanja, češ, poglejte, Veselinovič ignorira naše uradne dopise. Že večkrat so objavili Veselinovičevo bruto plačo, češ, Veselinovič je prvorazredni. Nanj so poslali delovno inšpekcijo, policijo, vpregli svojega nadzornika, zdaj morajo, da bi ga zlomili, črno na belem kršiti sedmi protikoronski zakon. Še huje: Janez Janša si je izdelal celo poseben propagandni video, s katerim poskuša mednarodne kritike prepričati, da je žrtev Veselinoviča in STA dejansko on. Manjka še samo, da nad Veselinoviča pošlje oklepnike.

»Sobe za okužene naj bodo v najvišjih nadstropjih, saj zrak potuje večinoma od spodaj navzgor«

Epidemija covid-19 se nadaljuje v tretji val in verjetno to ni zadnja virusna epidemija, ki je doletela človeštvo, zato si velja zapomniti nekaj temeljnih načinov za ravnanje v času epidemij. Poleg ohranjanja ustreznega psihofizičnega stanja je gotovo eno od osnovnih ravnanj vzdrževanje čim boljšega zraka v zaprtih prostorih oziroma čim večje prezračenosti prostorov. Če bi bila slednja, predvsem v manjših prostorih, kjer se zadržuje več oseb, dobra, bi se virus širil precej počasneje. O tem smo se pogovarjali z Mitjo Lenassijem, strokovnjakom za prezračevanje in predsednikom upravnega odbora matične sekcije strojnih inženirjev v Inženirski zbornici Slovenije.

Kljub prepovedi zbiranja v Mekinjah imeli mašo

»V nedeljo okoli 7. ure smo bili obveščeni, da je v cerkvi v Kamniku obred, na katerem se nahaja več ljudi. Na kraju so policisti ugotovili, da je bilo v cerkvi dejansko deset ljudi, ki so se udeležili maše. Vsi udeleženi so uporabljali maske in bili na razdalji. Zbiranje in obredi so prepovedani, zato so jim policisti izrekli opozorilo po zakonu o nalezljivih boleznih,« je dogajanje pojasnila Aleksandra Golec, predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave Ljubljana. Na portalu Kamnik.info namigujejo, da je bilo v cerkvi še več vernikov, »vendar se je vsaj nekaterim izmed njih uspelo policistom izmuzniti skozi vrata zakristije«.

Veliki brat v Mariboru

Prvo aprilsko soboto se je na Glavnem trgu v Mariboru zbralo večje število ljudi, ki so zahtevali odprtje šol in vzklikali protivladna gesla. Policijo je presenetila množičnost shoda in je hitro opustila možnost izločevanja posameznikov in pisanja glob, namesto tega so si policisti namestili telesne kamere in posneli obraze zbranih. Kasneje isti dan so sporočili, da bodo vsi, ki so bili tam in jih bo policija s prepoznavo obrazov lahko identificirala, na dom prejeli sporočilo o globi.

Farsa univerze

Da bi bile rektorske volitve ljubljanske univerze zanimive za splošno javnost, je podobno, kot da bi snežilo aprila – skoraj nemogoče je, a letos je nekako vseeno uspelo. Reklamni panoji, bombardiranje s spletnim oglaševanjem, pa tudi javne diskreditacije in blatenje so sicer skoraj neopazno izvolitev vodje osrednje akademske institucije spremenili v pravi spektakel, po vseh merilih primerljiv s parlamentarnimi ali predsedniškimi volitvami.

Miro Cerar: »Za to se nismo borili«

Miro Cerar, bivši predsednik vlade, sicer pa profesor na ljubljanski pravni fakulteti, odgovarja pritrdilno:

Bogomir Kovač: »Potrebujemo samoupravljanje«

Morda po modelu pogajanj ob vstopu v EU. Navaja tudi primer velike reforme, ki se jih je po finančni krizi lotila Islandija. A prvi pogoj za večje spremembe naj bi bila depolitizacija kadrovanja na vseh ravneh države.

Ko kriza mine, pride sodba zgodovine

Islandija je ena izmed držav, ki je zaradi svetovne finančne krize skorajda bankrotirala. Šele na podlagi Wikileaksa so državljani ugotovili, da je tik pred islandsko krizo ena od njihovih največjih bank posodila ogromne vsote denarja lastnikom te banke, nato pa dolgove odpisala. Ko je islandska javna televizija hotela objaviti seznam teh lastnikov, je sodišče na podlagi pritožbe, češ da gre za bančno skrivnost, pet minut pred oddajo to preprečilo.

Po 15 letih eksperimentov z neodvisnim kadrovanjem in upravljanjem državnih podjetij

Kadrovski cunami v času prve vlade Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, najbolj primitivno politično kadrovanje po gospodarstvu, je bil za politiko in javnost tak šok, da je po njem prišla streznitev. Naslednja vlada Boruta Pahorja je obljubila, da bo poslej vse drugače. Pahor je tedanji ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs naložil, naj izdela nov način izbire nadzornikov in predsednikov uprav »državnih« podjetij. Krebsova se je pri tem zgledovala po tako imenovanem finskem modelu izbire neodvisnih strokovnjakov v nadzorne svete in uprave državnih podjetij. Osnovni princip finskega modela je, da vodstva podjetij sama v sodelovanju z lastniki izpeljejo natečajne postopke.

Bojan Bugarič: »Omejiti naskok avtoritarnih voditeljev«

»Primerjave kažejo, da lahko pravo pomembno zaustavi naskok avtoritarnih voditeljev, in sicer ko so ti še v zgodnji fazi svojega vzpona,« pravi Bojan Bugarič, danes profesor prava na angleški univerzi v Sheffieldu, ki je v preteklosti med drugim pomagal tudi pri pisanju zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA).

Roman, ki spreminja pogled na pedofilijo

V najkontroverznejši knjigi Markiza de Sada, 120 dni Sodome, se štirje ugledni moški v poznih srednjih letih zaprejo v dvorec s haremom mladoletnih deklic in dečkov in jih uporabijo za udejanjanje vseh svojih najbolj izprijenih fantazij. V še eni de Sadovi knjigi, Filozofija v budoarju, skupina svobodomislecev v svet perverzne spolnosti uvede 15-letno deklico Eugénie. Med svobodomisleci padejo vsi moralni zakoni, užitek je glavno vodilo. Starost sodelujočih v aktu, ki užitek zagotavlja, ni bistvena, sploh če se, kot Eugénie, s početjem strinjajo.

Namesto partizanskega znamenja poziv k vstopu v stranko SDS

Konec decembra 1941 je bil na Pasji ravni, ki je bila nekoč najvišji vrh Polhograjskega hribovja, a jo je zaradi postavitve raketnega oporišča za nekaj metrov znižala nekdanja Jugoslovanska ljudska armada, Cankarjev bataljon. Po bojih z Nemci so se borci premaknili v Dražgoše, kjer je kasneje potekala velika dražgoška bitka.

Zgodovina na TV Slovenija

V torek so bili na TV Slovenija eni tistih Odmevov, ko si kar malo ponosen na javno televizijo. Igor E. Bergant – kako paše, ko je voditelj res dobro pripravljen na oddajo, za Berganta pa to velja kar praviloma – je tako najprej opravil vsakodnevni pogovor z dr. Beović, se tudi malo pošalil, ji dal jasno vedeti, da zadeve, ki jih govori, včasih niso konsistentne, a ker so časi zagamani, ne bomo malenkostni, ampak gosposki.

Državnemu svetu ni uspelo zavarovati niti pravice do pitne vode

Državni svet je 6. aprila odločal o predlogu odložilnega veta na spremembe zakona o vodah. Po zakonodaji mora od izglasovanja zakona do njegove uveljavitve preteči sedem dni, v tem času pa se lahko nanj izglasuje veto ali pa vloži pobuda za referendum. Pred zasedanjem sveta sta bili zato v državni zbor vloženi dve ločeni pobudi, ki sta skupaj zbrali več kot 40 tisoč podpisov v podporo zakonodajnemu referendumu.

Pesem o svobodi

Med epidemijo je raper Zlatan Čordić postal najprepoznavnejši obraz glasbenega aktivizma. Z nepremišljenimi potezami, denimo nadlegovanjem direktorja NIJZ Milana Kreka, je vznemiril del javnosti. Toda drugače od odločevalcev je za svoja dejanja prevzel odgovornost. Ovadbo, ki jo je Krek vložil proti njemu, je tožilstvo pred kratkim zavrglo.

Vrnitev v leto 1948

Po skoraj poldrugem letu, ko so Moderno galerijo vodili vršilci dolžnosti direktorja, je odjeknila novica, da je osrednja ustanova za sodobno umetnost dobila direktorja s polnimi pooblastili. Minister za kulturo Vasko Simoniti, pod katerim sta lani propadla dva javna razpisa, je tretjega pripeljal do konca in imenoval Aleša Vaupotiča. Strokovna javnost je zgrožena, a izbira ni presenetljiva.

Kako nastajajo nove variante virusa?

Novi koronavirus je v enem letu dokazano okužil približno 130 milijonov ljudi in se razvil v pahljačo novih bolj ali tudi manj nevarnih variant, od katerih nekatere z evolucijo postajajo prevladujoče pri nadaljnjem okuževanju. Kako to deluje? Evolucijo najlažje primerjamo z vsem znanim in splošno priljubljenim fotokopirnim strojem. Vzamete papir z besedilom, ga kopirate, pogledate kopijo, ali je še mogoče brati z nje, in jo daste naprej komu, ki jo bo spet kopiral in pogledal, ali je še čitljiva, in jo spet dal naprej. Če to počnete dovolj dolgo, pri kopiranju nastajajo majhne naključne neusmerjene napake, zaradi katerih se kaka črka spremeni, zabriše, zbriše, počrni, da ni več berljiva. Torej – informacija, razmnoževanje z napako, selekcija.

»Dobrodošel! Ampak naj te nihče ne vidi.«

Zanimivo je, kako se stvari včasih ponavljajo. Ko sem septembra 2009 prvič pripotoval v Libijo, sem za štiri dni zamudil praznovanje 40-letnice vladavine tedanjega diktatorja Moamerja Gadafija. Okrogli jubilej je zaznamovala skrbno zrežirana proslava na Zelenem trgu v središču Tripolija. Enaindvajsetega februarja letos sem se po dolgem času vrnil in tokrat za štiri dni zamudil deseto obletnico začetka libijske revolucije, ki je strmoglavila Gadafijev režim, to pa je privedlo do dolgotrajne vojne. Slovesnost je potekala na istem kraju, le da se ta danes imenuje Trg mučenikov. Zamudi nista bili posledica golega naključja, povezanega z nepoznavanjem razmer v Libiji, temveč večnega natezanja s tamkajšnjimi oblastmi, ki človeka silijo v poglobljeno laganje, zakaj sploh hoče obiskati državo. Novinarji smo bili tam vselej nezaželeni gostje. Glede tega se Libija ni bistveno spremenila, in kolikor se je, se je na slabše.

Heni Erceg

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Hrvaška

Država kokošarjev

Ko človek dopolni 30 let, se od njega pričakuje, da se bo odselil od doma, si našel delo, naredil kaj s svojim življenjem. Ali pa tudi ne. Lahko postane zguba in še naprej živi na grbi staršev. V katero kategorijo bi uvrstili Hrvaško, ki je pred kratkim dopolnila 30 let? In ali se ji je sploh uspelo rešiti starševskega prekletstva Franja Tuđmana, zaradi katerega so bila njena najnežnejša otroška leta zaznamovana s surovim nacionalizmom, diktaturo in klientelizmom, trdnimi temelji za odraščanje s korupcijo, ki jo lahko štejemo za izhodiščno idejo najmočnejše desničarske stranke v državi?

Ostra neposrednost

Noč za nočjo je Božidar Dolenc (1950–2008) sledil dogajanju na klubski sceni in dan za dnem lovil v objektiv utrip ulic in trgov. Vedno je bil tam, kjer se je kaj dogajalo. Bil je tihi, pozorni in natančni opazovalec življenja zadnje tretjine 20. stoletja v Ljubljani. Na njegovih fotografijah vidimo takratne mlade, ki so se zavedali svojega telesa, in odločno iskali alternativno identiteto. O tem pričajo njegove fotografije, posnete v Disku Študent, Disku FV, Disku K4, na koncertih v Šiški, v Galeriji ŠKUC, na koncertih v Poletnem gledališču Križanke ...

Fatamorgana

Konec leta 2020 je v Slovenijo posijal žarek upanja. Po dobrih devetih mesecih življenja z epidemijo covid-19 in kopičenja statistik o žrtvah so prišla prva cepiva. Četrtega decembra je vlada sprejela nacionalno strategijo cepljenja, v kateri je določila logistične podrobnosti, med njimi je opredelila načine skladiščenja in distribucije, oblikovala cepilne centre, predvsem pa je opredelila prednostne skupine prebivalstva, ki naj bi rešilno cepivo prejele najprej. Ovenčan s slavo skorajšnjega zmagovalca proti epidemiji je Janez Janša v oddaji Odmevi na nacionalki zatrdil, da bi »želeno 70-odstotno precepljenost prebivalstva lahko dosegli v pozni pomladi – prej junija kot maja, odvisno od dobav cepiv«.

N'toko

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Žive meje

To zna še trajati

Marca 2020 je bilo mogoče na vse to sranje s korono gledati kot na nekakšno avanturo – na kratko, sicer travmatično epizodo, po kateri se bodo stvari bolj ali manj vrnile v ustaljeni, četudi nekoliko predrugačen red. Komentatorji smo takrat zveneli kot vznemirjeni osnovnošolci, ki si ponoči na taborjenju ob svetlobi baterije delijo napete zgodbe, vedoč, da gredo čez dva dni domov. Objavljali smo dramatična razmišljanja o našem doživljanju epidemije s pretencioznimi naslovi (»Pisma iz karantene«, »Ljubezen v času korone«…), kot bi bili junaki iz romantičnih zgodovinskih romanov. In se nismo zavedali, kako patetično bo vse to zvenelo čez nekaj mesecev, ko bo vznemirljivost izpuhtela in bo ostalo samo še puščobno taborjenje – brez velikih zgodb in junaštev. Izkazalo se je, da korona ne prinaša bliskovite revolucije, ampak dolgo turobno medvladje. Neskončno sosledje tiskovnih konferenc, neuspešnih vladnih ukrepov, neuspešnih protestov, neuspešnih nezaupnic in interpelacij, ki jim sledijo novi neuspešni vladni ukrepi. In sčasoma se nam je posvetilo: nobenega preloma ne bo – to je že ustaljeni red. Ta večni polovični lockdown, ta neskončna tiskovka, to protestiranje brez katarze, ta klavrni tabor od države … to je naš novi dom.

Ženska na krovu prinaša nesrečo

Ko je mlada kapitanka Carola Rackete z ladjo Sea-Watch 3, na krovu katere je bilo več kot 50 beguncev, vplula v pristanišče na Lampedusi, da bi beguncem rešila življenje, jo je Salvini označil za piratko, ki je zagrešila kaznivo dejanje. Salvinijevi gonji proti njej so sledile številne žalitve na družabnih omrežjih, marsikatera med njimi izrazito seksistična, grozili so ji s posilstvom in smrtjo.

Vstajenje Kurta Cobaina

Kanadska organizacija Over The Bridge, ki se ukvarja s pomočjo glasbenikom v duševni stiski, je v poklon tako imenovanemu klubu 27, torej legendarnim glasbenikom, ki so umrli pri 27 letih – med njimi so na primer Kurt Cobain, Jim Morrison, Amy Winehouse, Janis Joplin in Jimi Hendrix –, ustvarila nenavadno ploščo, imenovano Drowned In The Sun – Lost Tapes of the 27 Club. Z umetno inteligenco, ki na podlagi mehanskega učenja ustvarja izvirne glasbene kompozicije, je posnela nove, še nikoli slišane skladbe, ki izjemno prepričljivo posnemajo dela pokojnih ustvarjalcev.

Vlado Miheljak

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Dva leva

Kitajska četrt 2

Saj se spomnite, v Kitajski četrti (Chinatown, 1974) Romana Polanskega gre za vodo, korupcijo, zločin in incest brez kazni. Pri zadnji (Vizjakovi) noveli zakona o vodah so korupcijska tveganja, ki jih prinaša, velika. Klientelizem pa je očitno zgolj nadomestek za incest.

Janko Lorenci

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kolumna

Zavoženo

Širok odpor proti na slabše spremenjenemu zakonu o vodi potrjuje, da je ljudstvo ekološko bolj razsvetljeno od politike, zlasti trenutno vladajoče. Z njo je glede okolja tradicionalno velik križ.