Ali so ljudje res naklonjeni vladi in Janezu Janši?

Grobosti, izključevanja, poniževanja in laži v resnici ne sprejema tudi slovenska javnost. Stranko SDS danes podpira manj volivcev, kot jo je marca, ko je po odstopu vlade Marjana Šarca prevzela oblast. V tistem času je agencija Ninamedia stranki SDS izmerila 23,5-odstotno podporo, letošnjega februarja pa le še 17,1-odstotno.

Grega Repovž

19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Uvodnik

Vsi smo Lili Bayer

Na tem mestu smo prejšnji teden zapisali, da bodo poslanci DeSUS in SMC samo na prvi pogled izbrali lažjo pot, ko bodo na glasovanju raje podprli Janeza Janšo, kot se mu drznili postaviti po robu. Tako je pač kolaborantsko življenje. Počutiš se slabo in ves čas poskušaš utemeljevati, zakaj to počneš. In bolj ko utemeljuješ, bolj si patetičen. Kot je patetičen odziv iz SMC na to, da je njihov prijatelj in zaveznik Janša le dan po tem, ko so mu izrekli podporo, povozil njihova mnenja o zakonu o zakonski zvezi. Kako pa so nasprotovali, če je bilo mnenje sprejeto na korespondenčni seji? So s copati tolkli po kuhinjskem pultu, doma? Neugodno za stranko, ki je članica evropskih liberalcev. A tako je: SMC sodeluje pri razgradnji vladavine prava, mirno prenaša, da so imenovanja tožilcev blokirana iz političnih razlogov, in dejavno podpira vmešavanje vlade v delovanje medijev.

Zakaj Karlu Erjavcu ni uspelo in kaj bo storila opozicija?

Janez Janša ima rad številke, ker naj bi predstavljale dejstva. Razmetava s številkami, jih meče na plan, kaže grafe, vijuge, liste s čačkami, ki dokazujejo, da imata njegova vlada in njegova stranka vedno prav.

»V boju proti epidemiji lahko vidimo precejšnje izdatke, ki z epidemijo niso povezani«

Dr. Davorin Kračun (1950) je leta 2017 postal prvi predsednik fiskalnega sveta, neodvisne institucije, ki smo jo tudi v Sloveniji dobili po finančni krizi leta 2009 zato, da bi ta zavirala skušnjave vsakokratne vlade po velikem javnem trošenju. Sicer je ekonomist, na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti uči ekonomsko teorijo in politično ekonomijo, v devetdesetih pa je skočil še v politiko. Po letu 1992 je bil v vladah Janeza Drnovška za kratek čas minister za planiranje, minister za ekonomske odnose in kasneje, med letoma 2000 in 2004, veleposlanik v ZDA. Njegov fiskalni svet v svojih rednih poročilih počasi dviguje intonacijo. V zadnjem, januarskem je, kot pravi sam, vladi že prižgal rumeno luč.

Toninovi »pekarski« dogodki

Pekrski dogodki, kot danes imenujemo prvo konfrontacijo z JLA pred tridesetimi leti in ki je bila uvod v osamosvojitveno vojno, še vedno skrivajo zgodbo, ki jo poznajo predvsem domačini. Glavni del dogodkov je sicer lepo popisan v zgodovinskih dokumentih: 23. maja 1991 se je v učnem centru Teritorialne obrambe usposabljala prva generacija slovenskih nabornikov. Ker je JLA hotela preprečiti gradnjo Slovenske vojske, je proti učnemu centru poslala svoje izvidnike. Teritorialci so dva izmed njih za nekaj časa ujeli in ju nato izpustili, zaradi česar je prišlo do eskalacije. Vojska je prvič na ulice poslala oklepna vozila.

Protesti niso viri okužb!

Premier Janez Janša je na ponedeljkovi seji, na kateri so poslanci odločali o nezaupnici njegovi vladi, spet poudaril, da so protesti vir širjenja okužb. Domnevno medsebojno odvisnost je omenil vsaj dvakrat. Takoj po govoru je na Twitterju vlade objavil še »pojasnilo« rekordne lanske smrtnosti. Med glavnimi razlogi je spet opozoril na proteste.

Sedanjega rektorja Univerze v Ljubljani izziva Igor Lukšič

Volitve rektorja ljubljanske univerze so navadno dolgočasne. Praviloma se fakultete, razdeljene na naravoslovni in družboslovni blok, vnaprej dogovorijo, koga bodo imenovale na vrh. Nepisano pravilo je, da univerzo štiri leta vodi predstavnik katere od naravoslovnih fakultet, sledi pa mu predstavnik katere od družboslovnih fakultet. Tako je bilo tudi pred štirimi leti, ko je bil za rektorja brez protikandidatov izvoljen Igor Papič s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo.

Rekviem za javne medije

Začnimo s kratkim kvizom – kaj ima Slovenska tiskovna agencija poleg državnega lastništva skupnega z Nafto Lendava, Luko Koper in Termami Olimia? Odgovor je preprost, prav nič. Zadnja tri so podjetja, ki poslujejo na trgu, zavezana so zakonodaji o gospodarskih družbah in načelom ustvarjanja dobička. STA opravlja povsem drugačno dejavnost, okvire delovanja pa ji določa posebej zanjo spisan zakon. Njeno poslanstvo sta zagotavljanje novičarskega servisa in obveščanje javnosti o pomembnih dogodkih, nikakor pa kopičenje kapitala. Kljub temu jo namerava vlada Janeza Janše skupaj z delom drugih državnih podjetij po hitrem postopku in brez strokovne, pa tudi širše javne razprave pripojiti demografskemu skladu, v katerem pod krinko skrbi za pokojninsko blagajno sedaj združuje državno premoženje, doslej razpršeno med ZPIZ, KAD, DSU, SDH, Modro zavarovalnico in DUTB.

Zaradi izražanja političnega mnenja 1600 evrov kazni

Pravna mreža za varstvo demokracije – naveza štirih nevladnih organizacij in nekaj posameznikov, katere namen je zagotavljanje brezplačne pravne pomoči vsem, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih – opozarja na nadaljevanje neutemeljenega policijskega popisovanja in izdajanja plačilnih nalogov na podlagi zlorabe zakona o nalezljivih boleznih. Tako je bil ruski par, ki se je odločil pred ruskim veleposlaništvom v Ljubljani izraziti podporo aretiranemu politiku Alekseju Navalnemu, kaznovan z globo 1600 evrov.

Zakaj smo tako uvidevni do moralnega teologa?

Težko je gledati intervjuje dr. Jožeta Možine. Tako je predvidljivo, točno vemo, kam bo šlo.

Naše neverjetno potovanje se šele začenja!

Ko republikanski senatorji Trumpa niso obsodili, ko je torej Trump v senatu tudi ob drugi ustavni obtožbi obveljal za nedolžnega, so se mnogi zgrozili: pa saj je k vstaji in obračunu s kongresniki in senatorji pozival svoje privržence in ti so potem res vdrli v kongres in iskali kongresnike in senatorje, da bi z njimi obračunali! V senatu so celo predvajali posnetke, na katerih se je videlo, da so se kongresniki in senatorji – in tudi podpredsednik Mike Pence, sicer republikanec, ki je po novem veljal za izdajalca – v zadnjem trenutku izognili trku s Trumpovo drhaljo.

Rog išče nov prostor in zbira donacije

Mestna občina Ljubljana lahko poruši stene in razbije okna Avtonomne tovarne Rog, a njenega duha ne more ubiti.

Državna sovražnica

Da nobene izborjene pravice ne smemo jemati za samoumevno, vedno znova dokazuje Poljska, ki ima pod vplivom katoliške cerkve eno najbolj omejevalnih zakonodaj o prekinitvi nosečnosti v Evropi. Splav je bil do nedavnega mogoč le, če je bila nosečnost posledica posilstva ali incesta, če je bilo ogroženo življenje matere ali če je bil zarodek huje poškodovan. Leta 2016 je poljska vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) predlagala, da bi splav onemogočili tudi, če je zarodek poškodovan. Po vsej Poljski so se zato začeli protesti, tamkajšnjim protestnikom pa so se pridružili demonstranti drugod po svetu. Tretjega oktobra 2016 so poljske ulice preplavile ženske, oblečene v črno, in izrekle odločen ne zakonskemu predlogu stranke PiS; ta je bil nazadnje zaradi pritiska javnosti res zamrznjen. A ne za dolgo: oktobra 2020 je poljsko ustavno sodišče razsodilo, da je zakon, ki dovoljuje splav, če je zarodek poškodovan, v neskladju z ustavo in da bo zato nehal veljati. To se je res zgodilo konec januarja letos.

Vizjakov(a) jez(a)

Vlada je sredi decembra na predlog ministrstva Andreja Vizjaka naredila nov korak h gradnji Hidroelektrarne (HE) Mokrice: odločila je, da pri tem projektu na Savi javna korist energetike prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave. A upravno sodišče je potegnilo zavoro.

Ker pravljični svet ni za vse

V času, ko je Božiček plezal po bruseljskih in drugih mestnih žlebovih navzgor, se je po enem od njih urno spuščal navzdol ugledni bradatež Szájer, najvidnejši predstavnik Fideszovega kontingenta v Evropskem parlamentu, na čigar i-padu so se »pisali osnutki nove ustave«, sam pa je sodeloval pri ustavnem snovanju vsega, kar se dotika vpisovanja krščanskih vrednot v spol in družino na Madžarskem. Slednje so prinesle kodifikacije heteroseksualne družine kot edine družine ter pravega spola. Mož je moški in žena je ženska, če povežemo dvoje. Le da je bil Szájer ob tem mož mnogim možem in eni zakonski ženi.

»Ženska na ladji prinaša nesrečo«

Pišejo se petdeseta leta prejšnjega stoletja. V pristanišču v New Yorku se zasidra jugoslovanska ladja, na katero bodo natovorili 5000 ton hrane – gre za pomoč ameriške dobrodelne organizacije Care jugoslovanskim narodom –, ki jo bo odpeljala na Reko. Ladja pritegne pozornost očividcev, ti predvsem ne morejo verjeti, da sta na njej dve ženski, mladi pomorščakinji, ki skupaj z moškimi sodelavci pomagata pri pregledovanju tovora. O »brhkih brinetki in blondinki«, malo starejših od dvajset let, se razpišejo mediji, celo ameriški. Čeprav delo na ladji ni bilo preprosto, sta mladi ženski izkusili to, o čemer so številne njune vrstnice, ki so morale biti v skladu z določili družbenega spola predvsem žene, gospodinje, matere, lahko samo sanjale: spoznavali sta tuje dežele in pristanišča, denimo tista v severni Afriki, Sredozemlju, Ameriki; tu so bili banketi, plesi, izleti, glasba, petje, alkohol. Svoboda. Pa tudi manj prijetna doživetja, kot so asistiranje pri nevarni operaciji slepiča, poplavljena kabina, padec v reko Misisipi med opravljanjem ladijskih del, osamljenost v nočnih urah med stražo.

Pacifik v plamenih

Predstavljajte si scenarij: svet zakoraka v novo stoletje. Že vrsto let ni bilo pogubne vojne med glavnimi silami, vendar ni veliko razlogov za optimizem. Na obzorju se izrisuje nov veliki konflikt. Vodilna velesila izgublja svoj primat v svetu, njena največja tekmica jo dosega in jo bo kmalu prekašala na gospodarskem, trgovinskem, tehnološkem in vojaškem področju. Čeprav nobena od njiju tega ne govori na glas, se obe pripravljata na vojno. Druga drugo namreč vidita kot grožnjo, vendar ne silita v direkten vojaški spopad. A vse, kar je tu potrebno, je iskra, ki zaneti požar. Niz prenagljenih in nespametnih odločitev vplete obe državi ter njune zaveznice v spopad na mednarodni ravni, ki se izkaže za pogubnega za ves svet. Če vam je ta scenarij znan, je tako bržkone zato, ker se je to že zgodilo.

dr. Bogomir Kovač

19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Ekonomija

Politična aritmetika za telebane

Glasovanje o konstruktivni nezaupnici v parlamentu se je izšlo s pričakovanim porazom opozicijske koalicije KUL in zmagoslavjem Janševih podpornikov. Politična aritmetika za telebane je bila jasna, zato so si vsi oddahnili. Politični status quo očitno ustreza vsem, prave alternative ni, ne vsebinske in ne personalne. Vladna koalicija mora implodirati, Janšo lahko učinkovito zruši le on sam s svojim početjem. KUL se je poenotil nasproti Janši in ne okoli lastne politične združitve. Janša po novem vlada mimo strank in trguje s poslanci brez posebnih fiskalnih omejitev. Politična kriza se bo v Sloveniji zato zgolj poglabljala. Doživeli smo nemoč socialne in liberalne levice, pa tudi surovost desnega populizma. Neoliberalizem se tudi pri nas spreminja v grozeči politični inženiring. Semaforji avtokratske države že delujejo. Nacionalizem prve republike se spreminja v novi fašizem druge.

Janko Lorenci

19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Kolumna

Po svoje dobro

Mali čudež se ni zgodil, nezaupnica je spodletela, vlada ostaja. Slovenija že dolgo stagnira, z vsakim Janševim mandatom pa se še malo bolj pogrezne. Tako se vedno teže spopada s prihodnostjo.

Mestna ptica

Mladi ilustrator Ambrož, protagonist novega domačega risoromana Mestne ptice, v ustvarjanju ne najde več prave sreče in zadovoljstva. Delo po naročilu je iz njega izčrpalo skoraj vse veselje, ki ga ima z risanjem. Naveličan, a še ne povsem obupan, postopa po sivi Ljubljani, v melanholičnem razpoloženju sprehaja svojega umirajočega psa in išče smisel.

Vlado Miheljak

19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Dva leva

Cena spoznanja

Že ko se je pojavila zamisel, da bi Karl Erjavec skušal sestaviti koalicijsko vlado, sem si rekel: uboga dežela, v kateri Erjavec pomeni upanje. Pa sem se ugriznil v jezik rekoč, da bo celo on pravšnji, če je to cena, da se znebimo Janševega avtoritarnega režima. No, še enkrat se je pokazalo, da se takšna kalkulacija ne izide. Pač, Erjavec v politiki ni od včeraj in nikoli doslej ni počel nič takega, kar bi ga vsaj za silo avtoriziralo za zahtevni projekt spodnašanja Janševega režima. Erjavec preprosto ni zbujal zaupanja. Nikoli. Podpornikov Karla Erjavca je v državnem zboru veliko manj, kot je nasprotnikov Janeza Janše. In tudi za zgodovinske ali celo gnile, če hočete, kompromise morajo na čelo projektov stopiti ljudje z avtoriteto in zaupanjem. Prav ta Erjavec, ki je v ponedeljek zvečer, tik pred glasovanjem, nagovarjal poslance in poslanke, češ, »danes imate priložnost, da se odločite, ali se strinjate s politiko aktualne vlade ali pa hočete drugačno politiko, prijaznejšo do ljudi. Vlado s konceptom, ki spoštuje vladavino prava, človekove pravice, stroko, avtonomijo univerze ...«, je pred tem prostodušno popeljal DeSUS v vse vlade; torej tudi v Janševo. Medtem in potem pa se ni ne eden ne drugi spremenil. Janša je tak, kot je vedno bil, in Erjavec tudi. Sodelovanje ali nesodelovanje med njima torej ni stvar konceptov in načel, ampak vsakokratne oportune presoje. Zato sta bila koalicija KUL in s tem velik del javnosti kaznovana za napačno presojo o Erjavčevih možnostih.