Epidemija kot poslovna priložnost

Tudi v času epidemije vlada Janeza Janše ni popustila v svojih prizadevanjih za krepitev položaja zasebnikov v zdravstvu. Četudi daleč največji del bremena spoprijemanja s koronavirusno boleznijo nosijo javni zavodi, ki so zato že dodobra kadrovsko in finančno izčrpani, vlada zamuja s sistemskimi rešitvami na tem področju, obenem pa sredi epidemije vleče poteze, od katerih bodo imela korist predvsem zasebna podjetja na področju zdravstva in sociale. Med njimi si lahko največ obeta poslovni imperij kirurga Marka Bitenca, podpornika Janševe SDS in enega najvplivnejših posameznikov v slovenskem zdravstvu. Pri tem mu izdatno pomagajo tudi vladni prvoborci proti epidemiji covid-19.

Še Hojsa, še!

Kakšno olajšanje! Še dobro, da so v torkovih Odmevih gostili ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa! Zdaj razumemo. Razumemo, zakaj imamo v Sloveniji toliko okuženih in zakaj nam gre v tej epidemiji tako vse narobe. Končno nam je namreč nekdo razložil, kako se sprejemajo odločitve v tej vladi – in na našo srečo je to prostodušno naredil kar minister Hojs.

Beg pred svobodo

Tole gotovo poznate: »Povsem na kratko povedano je rezultat vsakega križanja ras tole: zniževanje ravni višje razvite rase, telesno in duhovno nazadovanje ter s tem začetek počasnega obolevanja z zanesljivim napredovanjem bolezni. Takšen razvoj ne pomeni nič drugega kot pregreho zoper voljo večnega Stvarnika. Tako dejanje bo tudi poplačano kot greh.« Pa tole: »Vse, kar danes občudujemo na tej Zemlji – znanost in umetnost, tehniko in iznajdbe –, so samo ustvarjalni dosežki nekaj posameznih ljudstev in izvirno morda ene same rase. Od njih je odvisen tudi obstoj vse kulture.« Pa: »Vse velike kulture iz preteklosti so propadle samo zato, ker je zaradi zastrupitve krvi odmrla prvotna ustvarjalna rasa.« Pa: »Človek, ki ne priznava rasnih zakonov in jih ne spoštuje, zapravlja srečo, ki mu je namenjena.« Pa: »Ljudstva, ki se mešajo ali ki si dovolijo mešanje, grešijo zoper voljo Božje previdnosti.« Pa: »Edini vzrok za odmiranje vseh kultur je mešanje krvi ter s tem pogojeno zniževanje rasne ravni – ljudstva namreč ne propadejo zaradi izgubljenih vojn, ampak zaradi izgube tiste sile odpornosti, ki je lastna samo čisti krvi.«

Kaj počnejo naši prijatelji?

Madžarski parlament je ta teden sprejel zakon in ustavni dopolnili, s katerimi so dodatno omejili pravice LGBTQ+ oseb. Istospolnim parom so zakonsko prepovedali posvojitev otroka, v ustavo dodali, da je spol osebe določen ob rojstvu in ga ni mogoče spremeniti, kar je sprožilo številne proteste transspolnih in interspolnih oseb, ustavo pa so dopolnili tudi z zapisom, da je »mati ženska, oče pa moški«. Dopolnila so sprejeli s 134 glasovi za, 45 proti in tremi vzdržanimi. Orbánova vlada se je za nujno potrebo po spremembah izgovorila na »nove ideološke procese na Zahodu«.

Policija spodbuja protest

Prejšnji petek so, kot je zadnje čase običajno, v centru Ljubljane potekali protivladni protesti v avtomobilih. Čeprav »združevanje« ljudi, ki sodelujejo v protestih, ne krši prepovedi združevanja, saj ta (uradno) velja zaradi preprečevanja širjenja okužb, policija kaznuje tudi avtomobilske protestnike in jim poleg ostalih izreka kazen za kršitev prepovedi zbiranja.

Smrekica in zgodovina

Slovenija je Vatikanu božično drevo prvič podarila leta 1996, delegacijo, ki jo je sprejel papež Janez Pavel II., pa je vodil tedanji predsednik države Milan Kučan. S simbolno gesto je želel državni vrh izkazati hvaležnost Vatikanu za diplomatsko pomoč pri osamosvojitvi ter za hitro priznanje slovenske neodvisnosti. Vse skupaj je delovalo prisrčno, skoraj naivno, vendar državniško. Kučan in papež sta izmenjala vljudnosti in nikomur ni prišlo na misel, da bi priložnost izkoriščal za ideološka podpihovanja. To je bilo še v nekih drugih časih, davno pred tviterkracijo.

Tehnologija le krinka izkoriščanja

Vlada je 9. decembra sprejela predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ureja zakonsko podlago za delovanje podjetij, kot je Uber. Vozniki bi po novem predlogu za opravljanje storitve potrebovali licenco, med novostmi novele zakona pa je odprava obvezne uporabe taksimetra za taksiste. »S spremembami zakona o prevozih v cestnem prometu delamo pomemben korak k modernejši, digitalni in uporabnikom prijaznejši urbani mobilnosti,« je na Twitterju zapisal Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo.

N'toko

18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Žive meje

Kdo diktira ukrepe?

Mediji nam vsak dan predstavijo vrtoglavo količino analiz, ki iščejo odgovore na uganko koronavirusa. Kakšni ukrepi so smiselni? Kdo ima odgovore? In vsak dan se pod žarometi znajde nova država, ki da je odkrila pravi model in zaobšla moreče zapiranje v domove. Najprej je bila Švedska tista, ki naj bi s teorijo čredne imunitete prevarala virus. Nato smo očarano zrli v fotografije polnih singapurskih supermarketov, kjer »niso nič zapirali«. Danes zaljubljeno občudujemo novozelandsko premierko, ki je ubila virus s svojo karizmo. A med vsem tem razumljivim iskanjem izhoda se v diskusijah še najmanjkrat pojavi država, ki ji je dejansko uspelo 1,4 milijarde ljudi pripeljati iz koronamore. Nobenega govora ni o »kitajskem modelu« reševanja krize – če pa ga že kdo omeni, je to ponavadi z mero vzvišenega prezira: »Ah, tam so imeli avtoritarne ukrepe …«

dr. Bogomir Kovač

18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Ekonomija

Talci na ladji političnih norcev

Dihotomija med zdravstvom in gospodarstvom, dilema zapiranja ali odpiranja poslovnih dejavnosti in načina življenja, je konec decembra 2020 osrednja politična tema države. Spor med zdravstvenim in gospodarskim ministrom je zgolj razpoka v kaotičnem in nesistemskem ravnanju vlade. Janševa vlada pa očitno nima plana B. Epidemiološka kriza je že zdavnaj prerasla v politično, Slovenija plačuje v drugem valu epidemije visok človeški davek. Politični inženiring vlade je doživel neuspeh, serija njenih napak prerašča v tragedijo. Parlamentarna aritmetika onemogoča sankcioniranje politične odgovornosti, pravne nihče ne sproži. Običajno krizni menedžment zahteva zamenjavo vodstvenih ekip in spremembo strategije, politik ter ukrepov. Toda tega za zdaj ni, sistemska entropija pa eksplozivno narašča. Sedanja politična polarizacija v Sloveniji je žal zgolj posledica institucionalnih disfunkcionalnosti države po tridesetih letih. Postali smo žrtve njenega uspeha in talci na ladji političnih norcev.

»Prejudiciranje izida razpisa?« 

Minister za kulturo Vasko Simoniti prejema številna protestna pisma zoper serijsko menjavo direktorjev nacionalnih kulturnih institucij. Predvsem zato, ker dosedanje direktorje nadomešča s strokovno šibkejšimi, neizkušenimi, nekompetentnimi ljudmi. V ponedeljek so pismo ministru poslali zaposleni v Moderni galeriji, naši osrednji instituciji za sodobno umetnost. Objavili so ga javno, kar je v času, ko kritika oblasti predstavlja tveganje, pogumno dejanje, kakršnega v drugih institucijah, po katerih lomasti Simoniti, niso zmogli.

Mladi plavalci ostali na suhem

Za doseganje vrhunskih športnih rezultatov je potrebnega veliko truda, prav tako odrekanj. Tega se zavedajo tudi najmlajši športniki, ki so šele na začetku profesionalne poti. Po spomladanski zaustavitvi javnega življenja, kar je prizadelo tudi različne športne panoge, se je vseeno uspel najti manevrski prostor za izvajanje večine športnih aktivnosti – ne nazadnje se nam do marca obetajo kar trije večji športni dogodki –, vendar rešitev za mlade plavalce še kar ni. Ti ostajajo na suhem.

Degradacija znanja

Poleti smo pisali o agoniji Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), ki je z Zavodom za šolstvo že daljši čas v sodnih sporih zaradi razpisov za sofinanciranje šolskih tekmovanj, na primer iz naravoslovja, logike in kemije, ministrstvo za izobraževanje, ki bi moralo posredovati, pa jih ignorira.

Prezenty s Polski

December je čas daril, druženja, topline, objestnih prehranjevalnih navad. Predvsem obdarovanje je poleg tabuja incesta ena redkih kulturnih univerzalij, ki je ob koncu leta tradicionalna. V Sloveniji je ta tradicija tako pomembna, da so se za en teden odprle nekatere trgovine z nenujnim blagom.

Maja Novak

18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Ihta

Ali me mora biti sram?

Leta 1978 smo. Osemnajst jih štejem in sama se potikam po Parizu. V žepu imam 20 frankov, ki mi jih je odštel oče, preden me je, da bi lahko v miru delal, zjutraj nagnal raziskovat. Dvajset frankov ni bogastvo, z njimi je mogoče kupiti le vstopnico za kino ali croc monsieur in pivo, zato se v glavnem res samo sprehajam. V parku Jardin de Luxembourg k meni pristopi simpatičen plavolasec, najverjetneje študent, in nepopisno prisrčno vpraša: »Oprostite, gospodična, ali mi dovolite, da se pogovarjam z vami?« Kar, kar, miško, če obljubiš, da boš še naprej tako srčkan. »Od kod ste?« Iz Jugoslavije, povem. Miškov »Olala!« zveni nadvse frankofonsko. V njem je mogoče zaznati začudenje (ali Jugoslovani sploh smejo izza železne zavese?), morda tudi ščepec zgroženosti, vseeno pa onkraj slehernega dvoma tudi spoštovanje.

Film noir, made in Slovenija

Marcel Štefančič je zastrašujoča oseba.

Plonklistek koledarjev za leto 2021

Vsak december ista pesem ali vprašanje, kaj bomo za praznike podarili bližnjim. Koledar je vedno dobrodošlo, uporabno darilo – posebej če je izpod prstov domačih ustvarjalk, ki v teh umetnosti nenaklonjenih časih še toliko bolj potrebujejo našo podporo. V preteklih dveh letih je bilo največ koledarjev slovenskih umetnikov mogoče kupiti na sejmu avtorskih koledarjev Maš čas?, ki ga je prirejal Kreativni center Poligon, a je letos zaradi pandemije odpadel, zato boste koledarje našli na spletnih straneh ustvarjalcev in na njihovih profilih na družabnih omrežjih. Mi pa predstavljamo sedem slikark, ilustratork in oblikovalk, s katerimi bo leto 2021 bolj pisano.