»Stroški so vse večji, velik problem je tudi dostopnost do stanovanj«

Sabina Lange je znanstvena sodelavka na Centru za mednarodne odnose, na Fakulteti za družbene vede, zadnjih 15 let pa je delala tudi na Evropskem inštitutu za javno administracijo (EIPA) v Maastrichtu. Tam je diplomate in uradnike držav članic EU usposabljala za predsedovanje EU, uradnike in diplomate, zaposlene v EU-institucijah, pa je učila o delovanju unije. Je torej ena naših najboljših poznavalk notranjega ustroja Evropske unije v vseh njenih odtenkih.

Kako vpliven je TikTok v resnici? 

Analitiki zdaj že dva tedna poskušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo na evropskih volitvah. V Nemčiji je delež mlajših od 25 let, ki so volili skrajno desno Alternativo za Nemčijo (pri čemer so na teh volitvah prvič lahko svoj glas oddali tudi 16-letniki), občutno poskočil. Med zadnjimi volitvami leta 2019 in letošnjimi naj bi se povečal za 11 odstotnih točk. V Franciji, po drugi strani, je skrajno desnemu Nacionalnemu zboru uspelo prepričati 25 odstotkov volivcev, mlajših od 25 let, kar je, podobno, za 10 odstotnih točk več kot leta 2019. Mladi volivci so vseeno, kot je v navadi, bolj podprli liberalne kot konservativne stranke. Skrb, da bi takšen »zasuk v desno«, če bi se trend nadaljeval, lahko pomenil popolno spremembo politične podobe Evrope, je resna. In še bolj je resno vprašanje, kakšno vlogo pri vsem skupaj igra specifično družbeno omrežje – TikTok.

TikTok kot velesila

Začelo se je kot kratkočasje, kot hec. Tako ga začne uporabljati tudi večina posameznikov – zaradi kratkočasja si ogleduje pojoče ljudi ali ljubke mačke in pujske, ki lovijo ravnotežje na žogi. Aplikacijo odpre, da prežene dolgčas in se nasmeji.

Za koga dela javni zavod?

Septembra lani je občina Kanal ob Soči zahtevala od Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) podatke o okoljskih meritvah, ki jih kot pooblaščeni izvajalec izvaja za cementarno-sosežigalnico odpadkov Salonit Anhovo, po novem Alpacem Cement. Vendar NLZOH, ki je javni zavod, podatkov noče dati. Še več; ko mu je razkritje okoljskih podatkov konec aprila letos naložila Informacijska pooblaščenka, je namesto razkritja sprožil tožbo in zdaj odločbo pooblaščenke spodbija na sodišču.

Forenzična arhitektura in urbicid / Tokrat žal o rušenju domov in ne o njihovi gradnji

V Gazi smo priča enemu največjih genocidov in urbicidov v 21. stoletju. Izraelska vlada je na Hamasov teroristični napad 7. oktobra 2023 odgovorila silovito, tako silovito, da še vedno, že osem mesecev, bombardira gosto naseljeno palestinsko Gazo. Do nedavnega sta v njej živela okoli dva milijona prebivalcev. Doslej so ubili 40.000 civilnih prebivalcev, med njimi je največ otrok in žensk; torej tistih, ki pomenijo prihodnost Palestine. In kot poročajo le nekateri mediji, izraelska vojska prodira na palestinsko ozemlje, ruši domove in mori civilno prebivalstvo. Zob za zob, a hkrati so na delu tako imenovani kriteriji umetne inteligence za identificiranje sovražnih ciljev, ki v vojaških akcijah predvidevajo, koliko civilistov naj bo žrtvovanih ob iskanju Hamasovih vojakov. Nekateri podatki pravijo, da je en Hamasov vojak »vreden« 15 civilnih prebivalcev oziroma tistih, ki so tako imenovana kolateralna škoda. Grozno in nedoumljivo! O človeški »kolateralni škodi« odloča več med seboj povezanih izpopolnjenih računalniških sistemov, s katerimi v realnem času vojaški štab spremlja število ciljev na zemlji. Brez omahovanja lahko trdimo, da se na ozemlju Gaze izvajata urbicid in genocid.

Prostori plemenitosti in človečnosti

Arhitekturo Maruše Zorec sta že pred desetletjem slovenska in mednarodna strokovna javnost prepoznali kot izredno in odlično. Vrednote njene arhitekture so opazili tudi pri nemški Družbi Heinricha Tessenowa (Heinrich Tessenow Gesellschaft) in ji za njen izredni opus 8. maja letos v Arhitekturnem centru Severnega Porenja - Vestfalije v Dortmundu podelili medaljo Heinrich Tessenow 2024. Kot so zapisali na Skladu Heinricha Tessenowa, so prejemniki medalj ustvarjalci izjemnih ustvarjalnih dosežkov na področju arhitekture in industrijskega oblikovanja. Medaljo so ji podelili za njen arhitekturni opus in predstavili izbor projektov iz obdobja 1999– 2019. V obrazložitvi so zapisali, da se v nizu prenov kulturne dediščine »jasno odraža njena strokovna kompetentnost, ki jo dopolnjuje visoka občutljivost za posebnosti določenega kraja in arhitekture. Posebno pozornost namenja materialom ter hkrati zaupa v obstoječe možnosti in arhitekturne danosti objekta, ki ga prenavlja. S prenovo pa tudi odkriva njegove skrite vrednosti. K vsaki nalogi pristopi s spoštovanjem in v vsakem projektu je viden izrazit občutek za ravnovesje.«

Slovensko-avstralska oblikovalska naveza, ki briše meje med oblikovanjem in umetnostjo

Kavna mizica s puščavskim peskom, pult iz »napihnjenih« opek, plešoča zibelka in stol, ki z zašiljenimi koničastimi robovi v spomin prikliče zobotrebce. Slovensko-avstralski oblikovalski tandem Soft Baroque svet arhitekture in oblikovanja že nekaj let navdušuje in pretresa s presenetljivimi, nekonvencionalnimi in osupljivo inovativnimi objekti, ki se udobno pozibavajo na meji med oblikovanjem predmetov in (konceptualno) umetnostjo.

»Romski«, slabšalni pridevnik

Ko se je prejšnji teden na Osnovni šoli Velika Dolina v občini Brežice zgodilo medvrstniško nasilje, je župan Ivan Molan na Facebook profilu občine Brežice objavil opis dogodkov, ki se začne z besedami, da je »romski učenec napadel osmošolca v razredu«. Je to sovražni govor? Je brežiški župan storil kaznivo dejanje spodbujanja nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika, ki se kaznuje z zaporom do dveh let? Pretiravamo?

iPhone v slovenščini 

Podjetje Jabolko, ki je v Slovenijo uvažalo Applove računalnike, je njihov operacijski sistem v gverilski akciji že davnega leta 1995 prevedlo v slovenski jezik. S tem je dokazalo, da za prevod lahko poskrbi že skupina zagnancev, kaj šele globalna korporacija, a Applu, ki ob računalnikih danes ponuja še telefone, tablice in pametne ure, se je to zdel popolnoma nepotreben strošek. V luči čim manjših izdatkov je za vse področje nekdanje Jugoslavije pred leti kot izbiro ponudil hrvaški jezik. Septembra letos – 29 let po gverilski akciji Jabolka – pa bomo vendarle dočakali zgodovinski mejnik: v najnovejši različici operacijskega sistema za telefone, pa tudi tablice in pametne ure iOs, iOs18, bo v nabor Applovih jezikov prvič vključena slovenščina. V beta različici iOs18 pa jo je mogoče izbrati že od tega tedna.

V spomin Mladininemu novinarju

»Ivo je pisal samo o rečeh, ki jih je res videl. In pisal je vražje dobro. Najboljše zgodbe so seveda ostale nenapisane. Le kdo bi verjel, da so tako čudne reči sploh mogoče? In tako blizu. V resnici ni maral vojne. Tudi tisto, da ima rad mesta in mu je žal, če jih rušijo, je bila prijazna laž, za dober začetek poročila iz Sarajeva. Rad je imel ljudi. Njegove zgodbe so zgodbe o ljudeh, s katerimi je govoril v Osijeku, Vukovarju, Dubrovniku. Ivo ni bil niti nespameten niti pretirano pogumen. Bil je najboljši novinar, kar sem jih kdaj srečal. In srečal sem veliko dobrih. Ubili so ga v Sarajevu in nekje v žepu je imel beležnico. Da bi kaj zapisal. Zato je bil tam.«

»Živimo v svetu, ki od nas zahteva, da moramo poraženca, ko je že na tleh, tepsti še malo«

Na začetku leta so Italijane razburili videoposnetki s shoda v Rimu, na katerem je več sto ljudi dvignilo desnico v fašistični pozdrav. Nemčijo so, po drugi strani, pred evropskimi volitvami preplavili videoposnetki z letovišča na otoku Sylt, kjer nemška mladina prepeva rasistično parolo »Deutschland den Deutscher, Ausländer Raus« (Nemčijo Nemcem, tujci ven). Nezamisljivo, bi rekli, a podobno se je dogajalo prejšnji teden pri nas, v slovenski prestolnici, na shodu tako imenovane Slovenske obrambne straže. Ti primeri se morda zdijo nepomembni, obrobni izbruhi skrajnosti. A žal je prav takšna skrajnost našla zatočišče pri nekaterih uveljavljenih političnih strankah po Evropi. Pri postfašističnih Bratih Italije Giorgie Meloni, pri francoski skrajno desni stranki Nacionalni zbor, pri skrajno desni nemški Alternativi za Nemčijo, ne nazadnje pa pri domači SDS. In zdaj, z utrditvijo položaja teh strank po evropskih volitvah, tudi v evropskem parlamentu. O tem, kako različne skrajnosti pronicajo skozi družbene pore ter kako podpihujejo in izkoriščajo nekatere politike, smo se pogovarjali s priznanim britanskim sociologom in političnim komentatorjem dr. Richardom Seymourjem.

Migranti, Romi, kriminalci

»Ta akcija je posvečena 27-letnici, ki so jo v Tivoliju posilili trije migranti in se nihče od odgovornih ni oglasil. Zato da bo vedela, da ni vsem vseeno. Vlada je spustila v državo horde migrantov, ki delajo tukaj, kar hočejo. In zdaj je čas, da jih sami ustavimo, ker jih očitno pristojni ne bodo,« so besede, s katerimi so pred časom samoorganiziranje varovanja žensk pred migranti napovedali neonacisti, ki si pravijo Slovenska obrambna straža. A dogodek, o katerem govorijo in je bil povod za vigilantsko akcijo, se ni zgodil. Vsaj ne na način, kot je bil opisan. Policija je pojasnila, da niso obravnavali posilstva na tisti lokaciji in da tudi morebiten podobni dogodek ni bil povezan z migranti. To je bil tedaj le zadnji od nanizanih domnevnih zavržnih kaznivih dejanj migrantov, ki naj bi dokazovala, da se je Slovenija iz varne države spremenila v nevarno. Nekaj dni nazaj smo lahko prebrali novo neprijetno novico, tokrat pod naslovi »Maročan v Ljubljani otroka porezal, porezal je tudi učenko«, »Migrant na ljubljanskem avtobusu porezal šolarko« ali »Maročan na avtobusu na območju Ljubljane napadel in porezal učenko osnovne šole«.

In memoriam / Bogdan Lešnik

»Najprej preberi tole, « mi je konec devetdesetih rekel profesor Bogdan Lešnik in mi v roke porinil tretji del Foucaultove Zgodovine seksualnosti. Na priporočilo mentorice sem prišel na njegove govorilne ure na Fakulteti za socialno delo in ga prosil za somentorstvo pri diplomski nalogi. »Pa tole tudi,« je hladno dodal in na seznam za branje priložil razpravo Nacionalizem in seksualnost Georgea L. Mossa, ki je takrat še nismo imeli v slovenskem prevodu. V slovenščini je izšla slabih deset let pozneje pri založbi /*cf, za katero je Lešnik napisal nekaj odmevnih spremnih besed in neprecenljivi psihoanalitični slovar Temelji psihoanalize (2009). Ampak mene je bistveno bolj kot njegova priporočena literatura zaznamovala neka druga knjiga. Že v srednji šoli sem bral njegov prevod Rožnatega trikotnika (1991) Richarda Planta o nacistični vojni proti homoseksualcem in predvsem njegovo spremno besedo Raba morale, ki je bila za marsikoga prvi vpogled v zgodovino homoseksualnosti.