Pristranski algoritmi

Vsesplošni razcvet desnici naklonjenih vsebin na družbenih omrežjih je med drugim posledica tega, da algoritmi dajejo prednost polarizirajočim vsebinam, ki spodbudijo najmočnejše odzive. Vsebine, deležne največ ogorčenja, se bodo po omrežjih razširile najbliskoviteje, saj algoritmi dajejo prednost skrajnostim. Če govorimo posebej o omrežju X (nekdanjem Twitterju), pa naj bi bil algoritem še bolj pristranski od drugih. To kaže nedavna raziskava, imenovana Računalniška analiza morebitne algoritemske pristranskosti na platformi X med predsedniškimi volitvami v ZDA, ki sta jo opravila Timothy Graham z avstralske Quennslandske tehnološke univerze v Brisbanu in Mark Andrejevic z Monasheve univerze v Melbournu.

Besednjak sovraštva

Nekatere procese v družbi je včasih laže prikazati na primeru drugih držav in družb, včasih pa je treba seči tudi globlje v zgodovino. Po sprejemu zakona o državljanskih pravicah leta 1964, ki je v Ameriki končno prepovedal diskriminacijo na podlagi rase, barve kože, vere, spolne usmerjenosti ali narodnosti ter ukinil rasno segregacijo na delovnem mestu in v javnem prostoru, so republikanci začeli iskati načine, kako kljub temu nagovoriti bele, tradicionalno demokratske volivce na jugu države, ki so se zaradi občutka izgube dolgoletnih privilegijev počutili ogrožene. Kako to storiti, ne da bi bili videti rasisti? Odgovor se je izkazal za sila preprostega in izjemno učinkovitega: spremeniti so morali jezik.

Triindvajset let zlobe

Ustavno sodišče je ob presoji zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) presodilo, da so vsi deli zakona, ki omejujejo pravico do OBMP za samske ženske in ženske v istospolni zvezi, neustavni, državnemu zboru pa določilo enoletni rok, v katerem mora zakon popraviti. Do tedaj bodo še veljale zdajšnje določbe. Gre za dolgo pričakovano odločitev; ta prihaja kar 23 let po tem, ko so volivci novelo zakona vlade Janeza Drnovška, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, na pobudo opozicije zavrnili na referendumu.

»Zeleni prehod s kavča, iz cone udobja, v kateri smo danes, ne bo izvedljiv«

Malokdo pozna podrobnosti z računa za električno energijo, na njem je veliko različnih postavk, prispevkov, različni so načini izračuna porabe energije, tu pa je tudi omrežnina, beseda, ki je zaradi gospodarstva in kimajoče politike postala simbol zablod zelenega prehoda. Gre za izkrivljen pogled. Nov način izračuna omrežnine je pravičnejši, drugače povedano, doslej so tisti, ki so uporabljali več omrežja, plačevali premalo, gospodinjstva in mali poslovni porabniki pa preveč. To dejstvo se je v hrupu demagogije in interesov izgubilo.

Kam s črnim »častnim meščanom« Pirana?

Enaindvajsetega maja 1924 je prefekt občine Piran Francesco Lugnani obvestil Benita Mussolinija o »soglasno« sprejetem sklepu občine Piran, da mu podeli naziv častnega meščana. Duceja so tako počastili v 7896 italijanskih občinah, domnevno tudi Kopru in Izoli, štiri leta po požigu Narodnega doma, tri leta po fašističnem umoru dveh otrok v Strunjanu, dve leti po pohodu na Rim in tri tedne pred ubojem socialističnega poslanca Giacoma Matteottija.

Kdo v Sloveniji prejema največ kmetijskih subvencij?

Ob izteku tedna slovenske hrane smo ministrstvo za kmetijstvo prosili za podatke, katera podjetja iz kmetijsko-živilske panoge prejemajo največ subvencij iz evropske skupne kmetijske politike. Letos do konca oktobra so bila to podjetja Panvita (3,01 milijona evrov), PP-Agro (2,79 milijona evrov), Mlinotest (1,84 milijona evrov) in Ljutomerčan (1,76 milijona evrov). Kdo so lastniki teh podjetij?

Kaj pa prazna stanovanja?

Na Ravnah na Koroškem stoji nov blok, v katerem ima enote republiški stanovanjski sklad. Vsaj tri njegove enote samevajo. Bralka, ki nas je o tem obvestila, je do lanskega novembra še imela sosede, petčlansko družino, ki pa se je odselila. »Čakam na nove sosede, mine mesec, dva, trije, leto. Takšna stiska s stanovanji, tu pa je že eno leto prazno stanovanje!« je opisala svojo jezo. Stanovanja so prazna, ker naj bi jih obnavljali. »Blok je dokaj nov, malo več kot deset let, oni že eno leto „obnavljajo“.« Obnova, pri kateri se nič ne zgodi, ni normalna, odgovorni pa so ji pojasnili, da je stanovanjski sklad »zavezan k predpisanim postopkom, ki so pretežno dolgotrajni«.

Kako na ogorčenje in jezo vplivajo družbena omrežja?

Ena od interpretacij, zakaj je med mladimi moškimi v ZDA toliko podpornikov Donalda Trumpa, gotovo je podobno tudi v Sloveniji, je vprašanje družbenih omrežij. Britanski Guardian je opozoril, da so republikanci prevzeli večino spletnega prostora, od podkastov, Youtuba do družbenih medijev. Podobno je v Sloveniji, desnica je s svojimi vsebinami na spletu vplivnejša kot levica. Izvolitev Zale Tomašič v parlament EU je eden od dokazov za to trditev. Je res, da družbeni mediji radikalizirajo posameznike? So ti krivi za širjenje ogorčenja in polarizacijo?

Je ogorčenje ljudi upravičeno ali pa je zanj kriva sistemska politična propaganda?

Živimo v času besa, jeze, sovraštva, ogorčenja, nepotrpežljivosti, frustracije, strahu. Živimo v času, ko prihodnost ne obeta ravno veliko, v času, ko si politika ne želi, ne zmore ali pač ne zna ponuditi zgodbe, ki bi prepričala volivce. Vlada Roberta Goloba je značilen primer. Večina vladajočih strank nato izgublja na volitvah, praviloma jih zamenjajo populisti, radikalni desničarji, ki so se na oblast zavihteli s kritiko vladajočih, vendar nimajo pozitivnih zgodb in dobre politike ne znajo voditi. Izvoli jih elektorat, ljudje, ki bi radi živeli bolje, ki volijo s čustvi, z ogorčenjem in razočaranjem. Tako je v ZDA, tako je v EU.

Novi obračun omrežnine za telebane

Janeza N. zadnje dni skrbi povišanje cen elektrike. Gleda TV, posluša radio, spremlja politične dvoboje o tem, v katerih se opozicijski in pozicijski politiki borijo za njega, za malega človeka, in so ogorčeni nad novim načinom obračunavanja omrežnine. Zato ga skrbi in poskuša razumeti, za kaj gre. Ve, da imamo še vedno cenejši nočni in dražji dnevni tok ter da smo s tem mesecem dobili še pet novih časovnih blokov za obračun omrežnine. Potrpljenja, da bi se poglobil v nov sistem in ugotovil, kaj to pomeni, nima. Kaj sploh je omrežnina? In priključna moč? Kaj je presežek priključne moči? Kakšna je pri tem razlika med vati in vati na uro? A še najbolj od vsega ga zanima, kdaj naj po novem lika, kuha in pere. Le ob polnoči in ob koncu tedna? In če se bo pregrešil, koliko ga bo to stalo? Pa mu pomagajmo!

Bo NEK delala do leta 2063?

Nuklearna elektrarna Krško (NEK), ki komercialno deluje od januarja 1983, je januarja lani dobila zeleno luč za podaljšanje delovanja za 20 let, to je do leta 2043. V zadnjem mesecu pa se je v senci plebiscitarnega političnega navijanja za novi blok JEK 2 med alternativami okrepil predlog, da se preveri možnost podaljšanja delovanja NEK še za dodatnih 20 let, torej na 80 let, do leta 2063. K takojšnji sprožitvi postopkov za podaljšanje je v začetku novembra javno pozval energetik Aleksander Mervar, direktor Elesa. Kdo odloča o podaljšanju in ali je kakšna nuklearka z isto Westinghousovo tehnologijo že dobila dovoljenje, da deluje 80 let? Kako komentirajo že porajajoče kritike, da jedrska posoda ne bo zdržala 80 let? In zakaj želijo v državni Gen energiji, ki je ob Hrvatski elektroprivredi polovična lastnica NEK, prikriti, da je že opravljena raziskava, ki predvideva scenarij podaljšanja delovanja NEK na 2063?

Ne ostati tiho

Živimo v času nečloveških skrajnosti, zaradi katerih ne bi smel ostati tiho nihče, če noče, da se ponovi tragično doživetje nemškega teologa in protestantskega pastorja Martina Niemöllerja, ki je najbolj zverinska leta svojega življenja, od 1938 do 1945, preživljal v koncentracijskih taboriščih Dachau in Sachsenhausen ter je iz njih potegnil bridko in samokritično spoznanje, ki ga poznate številni med vami: »Najprej so prišli po komuniste, a nisem spregovoril, ker nisem bil komunist. Ko so zapirali socialiste, sem ostal tiho, ker nisem bil socialist. Ko so prišli po sindikaliste, sem ostal tiho, ker nisem bil sindikalist. Ko so prišli po Jude, sem molčal, ker nisem bil Jud. Ko so prišli pome, ni bilo nikogar več, ki bi lahko spregovoril v mojem imenu.« Niemöller je bil pozneje pobudnik znane stuttgartske Deklaracije o krivdi za vojne.