Vseslovenska tovarna umetne inteligence

Pred nekaj tedni je predsednik vlade Robert Golob na družabnih omrežjih pompozno in skrivnostno napovedal: »Jutri ob dvanajstih vam sporočimo odlično novico.« Spletni šaljivci so se nemudoma lotili dela in začeli teoretizirati, kaj bi lahko bila ta skrivnostna vest. »Nutrije smo rešili pred izumrtjem,« je domneval prvi. »LeBron bo igral za slovensko reprezentanco,« je zapisal drugi. »Zmanjšali bodo plače in povišali davke,« pa je v ciničnem tonu predvidel tretji.

Prihodnost učenja

Ekonomska fakulteta v Ljubljani je svojim študentom poslala dopis, v katerem jih opozarja, da »je nepooblaščeno objavljanje, razširjanje in prilagajanje avtorskih del Univerze v Ljubljani, Ekonomske fakultete, prepovedano … Avtorskih del brez soglasja avtorja pisnega dela ne smete posredovati nikomur. Študentje dobite ob vpisu le pravico do lastne uporabe avtorskih del, katerih avtorji so učitelji oziroma sodelavci Ekonomske fakultete, in jih ne smete deliti z nikomer, ki ni študent naše fakultete. Vsak študent pridobi pravico do individualne uporabe naših avtorskih del za svojo lastno uporabo, to pa izključuje nepooblaščeno širjenje, distribucijo, kopiranje itd.«

Neonacistični napadi

V kulturnem centru in lokalu Pritličje je decembra lani potekal spremljevalni program festivala LGBT-filma. Neznanca, obritoglavca, oblečena v hlače z maskirnim vzorcem, sta stala pred vhodom in po besedah solastnice Nine Hudej z gnusom in zgražanjem opazovala dogajanje skozi steklo vrat. Nato sta vstopila v lokal, izvedla nacistični pozdrav, z vrat odtrgala plakat, ki je napovedoval prireditev, namenjeno skupnosti LGBT, zbežala iz lokala in plakat odvrgla na tla.

Ni prostora za protest

V času, ko so RTV Slovenija prevzeli nameščenci stranke SDS, ki so se v strukture javnega zavoda zažrli pod tretjo Janševo vlado, je bilo politično nadlegovanje zaposlenih del vsakdanjika. Tudi del vsakdanjika Zemire A. Pečovnik, tedaj urednice oddaj o kulturi na Televiziji Slovenija. Uroš Urbanija, takratni direktor te televizije, je od nje, denimo, večkrat zahteval seznam sodelavcev uredništva, ki so se pridružili stavki proti političnemu zavzetju RTV in izživljanju vodstva nad zaposlenimi. Sodelavcev ni nikoli izdala. Še več, pri stavki je dejavno sodelovala tudi sama.

Iskreno neodvisni / Rojstvo novega medijskega projekta na desnici

Slovenski medijski prostor naj bi kmalu obogatil nov konservativni portal Zanima.me. Tega bo ustvarjal tim »medijskih operativcev«, odpadnikov iz Domovine, ki so zaradi nesoglasij z lastnikom Alešem Štrancarjem, podjetnikom in dolgoletnim podpornikom SDS, ta medij zapustili, zdaj pa računajo, da bodo ob pomoči prijaznih pokroviteljev lahko ustanovili novega – kot pravijo takšnega, ki bi bil resnično neodvisen.

Dva posiljevalca nista več oseb

Avgusta 2017 so trije fantje, udeleženci fantovščine, na stranišču avtokampa Lucija nad dekletom, ki je zvečer prišla na stranišče, izvajali spolno nasilje – dva sta jo drug za drugim zgrabila od zadaj in jo dlje otipavala po intimnih delih telesa, po prsih, zadnjici in mednožju, tretji pa je opazoval in se naslajal. Zadeva je šla na sodišče in spolna napadalca sta bila obsojena na leto zapora, a je potem višje sodišče kazen spremenilo v zgolj pogojno zaporno kazen. In sicer zato, ker naj ne bi bil izpolnjen pogoj za hujšo obliko kaznivega dejanja, saj dve osebi zaporedoma še ne pomenita »več oseb«. To bizarno odločbo je konec lanskega leta potrdilo vrhovno sodišče.

»Zakaj se na levem polu vseeno pogosto pojavljajo novi politični akterji?«

Prvak opozicije Janez Janša že napoveduje zmago na naslednjih volitvah v državni zbor, ustoličil bi rad ustavno večino razuma in uresničil svoje načrte o drugi republiki. Na shodu pred celjskim sodiščem, kjer poteka sojenje Janši v primeru Trenta, je za pravosodje – ali raje »krivosodje«, kot mu pravi – že povedal, da je to hiša, ki jo bo treba postaviti na novo, nevladnim organizacijam, ki mu niso po godu, napoveduje vojno, nedavno pa je tudi zapisal, da bodo z naslednjo vlado »brutalno odpravljeni dvojni vatli, nepotrebna ministrstva in birokratske ovire«. O Janševih zloveščih napovedih in politični aritmetiki leto pred volitvami smo se pogovarjali z dr. Marinkom Banjacem, politologom in izrednim profesorjem na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Nevarne otroške sobe

Specialna pedagoginja Maša Gril poudarja, da je tisto, kar odrasli prepoznavamo kot spletno nasilje, za veliko najstnikov postalo povsem običajna komunikacija, »v kateri najstniki stalno preklapljajo med različnimi vlogami – vlogo storilca, žrtve in opazovalca.« Ko Maša Gril tovrstne oblike nasilja primerja s tradicionalnimi, ugotavlja, da so za pedagoge in starše veliko težje obvladljive in izsledljive: »Navadno so skrite, opazimo jih šele, ko so njihove posledice zelo hude.«

Deška jeza / Kaj se danes dogaja z mladimi fanti?

Tole besedilo ni recenzija novega Netflixovega hita številka ena, britanske miniserije Adolesence, zgodbe o nenavadnih, um begajočih motivih za umor trinajstletne deklice Katie, ki ga je zagrešil njen sošolec Jamie – zafrustrirani, izgubljeni in odtujeni mladenič, čigar krhki um je na spletu zastrupila postopna radikalizacija sovraštva do žensk. Članek bi se – tako kot poplava navdušenih kritik, ki so seriji skorajda soglasno namenile pet zvezdic – zlahka osredotočil na prepričljivost igralskega ansambla, prizemljen scenarij ali to, da je serija brez dvoma tehnični presežek, saj je vsak od štirih delov mojstrsko posnet »v enem šusu«, brez rezov, za kar je bilo nujno zares kompleksno usklajevanje snemalne ekipe. A pravzaprav je bistvo drugje. Omenjeni tehnični dosežki so zgolj odlično plovilo za obravnavo žgočih družbenih vprašanj. Stephen Graham, soavtor scenarija in igralec, ki v srce parajočem nastopu upodobi morilčevega očeta, jih je strnil takole: »Kaj se danes dogaja z mladimi fanti in kakšnim pritiskom vrstnikov, spleta in družbenih omrežij so izpostavljeni?«

Novo vrednotenje nepremičnin, ki bo podlaga za morebitni premoženjski davek

Alojz Burja je upokojeni kmet z Bleda. Kot je povedal, imata z ženo še vedno nekaj svinj, kokoši in predvsem nekaj glav goveda, da popase travo, ki raste med domačijo in Blejskim jezerom. »Da ni sramote, da je trata lepa,« je povedal v očitni skrbi za blejsko veduto, tako priljubljeno med turisti. A Burja je te dni bolj čemeren. Izvedel je, da Gurs vrednost njegove domačije s približno 200 kvadratnimi metri uporabne površine, zgrajene leta 1500 in 1990, ocenjuje na 3,1 milijona evrov. To bi lahko bila dobra novica, a če bo uveden premoženjski davek, pravi, ne ve, kako ga bo plačeval. »Na papirju sem največji bogataš tod okoli. Okoli mene so sicer postavljeni pravi gradovi, a očitno vredni pol toliko kot moja kmečka bajta.« Pred tremi leti, ko je bila vrednost trikrat nižja, je že šel na občino, a naj bi ga bili tam osorno odslovili, češ: »Če boste bajto prodali, jo želite prodati za manj?« Toda prodati je noče, ne ve pa, ali bo nove davke s pokojnino sploh lahko plačeval. »In kaj zdaj? Kam naj se zdaj pritožim? Na tramvajkomando?« se je pošalil, vdan v usodo.

Kdo bo vodil ljubljansko univerzo?

Univerza v Ljubljani je največja izobraževalna in raziskovalna ustanova v Sloveniji, nanjo je vpisanih nekaj manj kot 40.000 študentov, v letu 2023 je imela 497 milijonov evrov prihodkov. Jasno je, da je izredno pomembno, ne le za študente in zaposlene, temveč za celotno družbo, da ima univerza čim boljše vodstvo, to vodstvo pa se izbira na volitvah, ki bodo potekale naslednji teden, 2. aprila. Kandidati so trije, dosedanji rektor Gregor Majdič, izzivalki sta Metka Tekavčič in Irena Mlinarič Raščan.

Propaganda nas ogroža

Agencija za varnost prometa je minuli teden za isto mizo zbrala vse, ki se ukvarjajo s posledicami zunanjega oglaševanja, torej s posledicami vizualnega kaosa, ki smo ga vozniki in sopotniki primorani gledati iz avtomobilov zlasti ob večini avtocest in na bližnjih kmetijskih zemljiščih.

Pater Marko pa nič

V italijanski oddaji Le Iene je bil predprejšnji konec tedna objavljen prispevek s pričevanji domnevnih žrtev nekdanjega jezuita Marka Rupnika Glorie Branciani, Mirjam Kovač in sestre Samuelle. Spregovorile so o spolnem in psihičnem nasilju, ki naj bi ga bil nad njimi izvajal slovenski pater. Novinarki Roberti Rei, ki je prispevek pripravila, je Rupnika uspelo prestreči na rimskem letališču Fiumicino in mu postaviti nekaj vprašanj – Rupnik, opazno nejevoljen, se je zavil v molk.

»To, da na majhno območje znotraj obvoznice v Ljubljani pride na dan 120 tisoč vozil, je okoljska katastrofa«

Griša Močnik je doktor fizike, vodja Centra za raziskave atmosfere, ki deluje pri Univerzi v Novi Gorici, dekan Fakultete za znanosti o okolju te univerze in član Podnebnega sveta, vladnega posvetovalnega organa. V sodelovanju s tujimi ustanovami je vključen v razvoj najnaprednejših metod za merjenje absorpcije svetlobe v aerosoliziranih delcih v zraku in meritev onesnaženosti zraka, s katerimi je mogoče določiti izvor posameznih onesnaževal, kemijske »prstne odtise« posameznih virov in njihovo povezanost z vplivi na zdravje. Močnikova mednarodna ekipa je ravno z rabo najsodobnejših metod nedavno potrdila pomemben vpliv cementarne-sosežigalnice odpadkov Alpacem, bivšega Salonita, na onesnaženost zraka in s tem na zdravje ljudi v Anhovem. S tem je postavila na laž dolgoletne trditve avstrijsko-italijanskih lastnikov o neškodljivosti dejavnosti.

Zakaj bi raje podprli oboroževanje kot mir?

So v času, ko se zavoljo domnevnih varnostnih groženj v laični javnosti in politiki krepijo pozivi h krepitvi obrambnih sposobnosti države in večjim vlaganjem v oboroževanje in vojaško urjenje, ideje o miroljubni politiki naivne in utopične? Ali pa zmoreta pacifistična teorija in praksa izrisati realistično, moralno sprejemljivo alternativo vojni kot instituciji, ki se je v dolgih stoletjih – pri čemer nosi del krivde tudi filozofska tradicija, ki je vojne ves ta čas voljno legitimirala in normalizirala – trdno zasidrala v političnem, ekonomskem in pravnem (pod)sistemu, pa tudi v kulturnih vzorcih in popularnem imaginariju?

Lovilec jeze / Kdo je Zoran Stevanović?

Bil je čudovit poletni dan, ko se je Zoran Stevanović, kranjski mestni svetnik, javnosti bolj znan kot predsednik stranke Resnica in prvi obraz protestov proti ukrepom za zajezitev epidemije in obveznemu cepljenju, lani usedel na teraso gostinskega lokala v Kranju ter si privoščil morsko paeljo. Ko je opazoval mimoidoče, se mu je utrnila misel, zato je takoj iz žepa izvlekel telefon, ga postavil predse in se začel snemati.

Priročnik za izkoriščanje tujih delavcev

Kako priti do delavca iz tujine? Kako priti do delavca z Balkana? Kako priti do delavca iz jugovzhodne Azije? In kako čim bolje izkoristiti vse prednosti zaposlovanja tujcev? To so vprašanja, ki si jih postavlja vedno več slovenskih delodajalcev. Sledi nekaj odgovorov, pojasnil in »praktičnih nasvetov«.