-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Plošča
Četudi niste fen zasedbe Fontaines DC, ste morda opazili, da je bil njen nedavni koncert v Ljubljani hitrostno razprodan. Še bolj je v oči zbodla njena manj lokalna poteza pred slabim mesecem, ko je v Turčiji v znak solidarnosti s Palestinci in gibanjem BDS odpovedala koncert. To pa zato, ker je dvorana, kjer naj bi nastopila, v lasti podjetja, ki sklepa mastne energetske posle z Izraelom. Več kot gesta, pravi stejtment, kakršnih bi trenutno (iz kulturniško-umetniško-zabavniškega industrijskega kompleksa) pričakovali več.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Ameriški antropolog in anarhistični aktivist Graeber (1961–2020), ki je objavljal prodorne kritike birokracije, pisal o zgodovini dolga in se zavzemal za univerzalni temeljni dohodek, je tu obdelal posebni fenomen bulšihtov: množice del, pri katerih se zaposleni pretvarjajo in dajejo videz, da delajo. Udari z absurdom, ko španski javni uslužbenec šest let sploh ni hodil v službo, a je prejemal plačo, pa tega nihče ni opazil. Drugod s cinizmom, ko so odpustili učitelja, potem pa ga zaposlili v državnem uradu, kjer je proučeval družbene posledice odpuščanja učiteljev. Trume uradnikov, zaposlenih v oglaševanju, kulturi, programiranju, a tudi v bankah, zavarovalnicah in zdravstvu, se danes ukvarjajo s tem, da merijo in ocenjujejo, kako uspešno delajo drugi. Poplava nepotrebnih in nekoristnih služb, ki so jih nekoč producirali komunistični režimi, je zajela ves zahodni svet. Nova socialna pravičnost, ki ljudi zaposluje, četudi za to ni ekonomskega razloga? Nikakor, ko je programer v veliki banki ponudil program, ki bi aparat 60 tisoč zaposlenih zmanjšal za 46 tisoč (!), so ga vodilni odpustili. Zakaj se niso odločili za ta ekstra profit? Preprosto, tako bi izgubili množico podrejenih vazalov in s tem družbeno moč. Novi fenomen bulšihtov tako poveže s fevdalizacijo in formiranjem razreda menedžerskih fevdalcev. Od kod pa jemlje objekt analize? Ko je objavil revijalni članek o bulšihtih, so ga posamezniki zasuli s pismi, v katerih so opisovali svoje nesmiselne in duhamorne zaposlitve, uničujoče duševno stanje, ko človek nima nobenega vpliva na okolico. Ne le sleherniki, podobno se godi v filmski industriji, kjer namesto nekdanjega vrhovnega producenta, ki je odločal o scenariju, sedaj odločajo producentska mnoštva, v katerih bo vsak spremenil vsaj po en stavek predloge, da upraviči svojo zaposlitev. Nekoč znanstvena fantastika je postala običajna praksa sedanjosti.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Édouard Louis: Spremeniti se: metoda
Francoski kvirovski pričevalec Édouard Louis (1992) – intervju z njim lahko preberete v naši poletni izdaji Mladina Intervju – se v Opraviti z Eddyjem, prejšnji prevedeni knjigi, ki enako kot avtobiografsko in avtofikcijsko pričevanje Spremeniti se: metoda govori o tem, kako si je želel preobrazbe, pobega, loti natančnega popisa okolja, iz katerega izhaja. Revnega francoskega proletarskega severozahoda, Pikardije, kjer je možačenje in zasmehovanje najbolj priljubljena moška športna disciplina, poleg pitja in domačega nasilja. Eddy, ki izstopa po feminilnosti, je na začetku zasmehovalne verige, zato na vsakem koraku deležen batin in mobinga in premišlja samo o begu, o fini šoli, v kakršni psovka »peder« ne boli zares.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Film
Trudy Ederle (Daisy Ridley), dekle iz New Yorka, hči nemških priseljencev, preživi fatalno bolezen, zato hoče katarzično – odločno, vztrajno, jezno – plavati in rušiti rekorde (ženske utonejo, če ne znajo plavati, slišimo), toda ko ji na pariški olimpiadi leta 1924 spodleti, sklene, da bo – kot prva ženska – preplavala Rokavski preliv, kar je njen fuck-you discipliniranju in obenem dobra novica za patriarhalni milje (oče-mesar), družbene mikroelite in športni establišment (trener), ki tako dobijo priložnost, da pokažejo vse odtenke svojega seksizma in svoje mizoginije, da jo torej na vsakem koraku, celo tik pred ciljem, sabotirajo.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Film
Leonardo da Vinci, sicer že precej v letih, a še vedno brezmejno kreativen, genialen in poln idej, skuša z viviseciranjem trupel priti do duše, kar papeža Leona X. (iz dinastije Medicijev), ki od njega pričakuje, da bo izdeloval načrte za močnejše, udarnejše, čudežnejše topove, tako razjezi (»Treba mu je prepovedati iskanje duše«), da mu zagrozi z ekskomunikacijo. Zato migrira v Pariz (ne brez Mone Lize), kjer postane protežiranec narcisoidnega francoskega kralja Franca I., ki pa od njega prav tako pričakuje zmagovito politično in vojaško orožje ter epske monumente in spektakle, s katerimi bi impresioniral evropske kraljevske elite, toda na srečo je kraljeva sestra, Margareta Navarska, dovzetnejša za »Idealno mesto«, Leonardovo vizijo ultimativne utopije, pa tudi za njegov pozni eksistencializem. Od znanosti in umetnosti pričakuje več kot od vojne, umetnost in znanost pa potrebujeta mecene, sponzorje, financerje.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Film
Robot dahne: »Programiran sem za humor.« Ne da to kaj pomeni – Borderlands, posnet po Gearboxovi distopični cyberpunk videoigrici, izgleda kot vic, ki ga pripoveduje nekdo, ki ne zna pripovedovati vicev. Robotu, ki je bolj ko ne padel iz Vojne zvezd (no, morda je vmes kje malce oplazil Varuhe galaksije), je ime Claptrap, glas pa mu daje sloviti komik Jack Black. Da bi bila ironija še večja, v eni izmed glavnih vlog igra še slovitejši komik, Kevin Hart, ki pa so mu verjetno rekli: v vesolju nihče ne sliši tvojih vicev! Kot vic izgleda vesolje, ki ga je kapitalizem prelevil v kup smeti, odpadkov in mutantskih pošasti. Zato se skuša v oddaljeni galaksiji, med Prometho in Pandoro, »odred odpisanih«, ad hoc remiks »odbitih« prostih strelcev, nekdanjih vojakov, lovcev na glave in znanstvenic, ki jih igrajo Cate Blanchett, Jamie Lee Curtis, Hart in Florian Munteanu (s plinsko masko), dokopati do Tiny Tine (Ariana Greenblatt), mesijanske izbranke (po malem Frodo Baggins, po malem John Connor, po malem Katniss Everdeen), »ključa« do Pandorinih tehnoloških zakladov, ki bi lahko k sebi spravili razdejano, gnijoče človeštvo, toda človeštvo, ki ga vidimo, si druge priložnosti ne zasluži, tako da antikapitalizmu tega filma ne boste verjeli, tem bolj, ker je tu vse tako klišejsko, kot so lahko stvari klišejske le v kapitalizmu. Akciji ni ne konca ne kraja, a večjega – in ambicioznejšega – dolgčasa zlepa ne boste videli, satira – ali kemp, če hočete – pa je itak brez zob.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Film
Leta 1994 je med snemanjem atmosferskega, neogotskega, distopičnega Vrana umrl Brandon Lee – naboj, s katerim so ga ustrelili, ni bil slep, ampak pravi. Film so kljub temu spustili v multiplekse – postal je morbidni hit in kult, dobil številna nadaljevanja, zdaj pa je dobil še rimejk (»reimaginacijo stripa«, kot pravijo producenti), ki sklene, da bo original korigiral in nam pojasnil, kdo je bila Shelly, o kateri v prvem Vranu nismo izvedeli kaj dosti in ki jo je superjunaški glasbenik Eric Draven tako divje maščeval, toda to ničesar ne spremeni. Ja, Shelly Webster (FKA Twigs) je bila zaljubljena in tesnobna, ja, z Ericom (Bill Skarsgård) sta norela, pila in se drogirala, ja, fukala sta (zelo stilizirano), ja, bežala sta, ja, bila je potetovirana, ja, ljubila je Rimbauda, ja, izgledala sta šekspirjansko, kot Romeo in Julija, oh, ali pa kot Sid in Nancy.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Film
Imajo se fajn, a zjutraj se ničesar ne spominja?
To, kar so moški počeli ženskam, je tako neodpustljivo kot to, kar so belci počeli črncem; tako kot so – s silo, ker ni šlo drugače – odpravili sužnjelastništvo, je treba odpraviti tudi stepfordsko, gileadsko mizoginijo, magari na silo; rasizem vsi obsojajo, a preživel je v obliki sistemskega, institucionalnega rasizma – seksizem vsi obsojajo, a preživel je v obliki sistemskega, institucionalnega seksizma; in ko pride jutro, se tega nihče več ne spominja. Kako vse to preleviti v film, ki bo vsaj tako briljanten, luciden in eleganten kot Obetavno dekle, Zbeži!, Ne skrbi, draga, Hotel Royal, Glass Onion, Antebellum in Spomin? Ja, zgodba o tem je lahko le triler ali grozljivka. Zoë Kravitz, sicer zvezdniška igralka, je to spletla v briljantno, lucidno in elegantno kombinacijo obojega.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura
Konec avgusta 2011 je vlada, šlo je za vlado Boruta Pahorja, sprejela odločitev o uskladitvi RTV-prispevka z inflacijo. Prejšnja leta se je RTV-prispevek, najpomembnejši finančni vir za delovanje javne RTV, vsakič avgusta – odločitev je po zakonu vedno treba sprejeti do konca avgusta – včasih zvišal, včasih ne. Včasih se je zvišal za višino inflacije, včasih za manj. Proračun javne RTV je bil torej že vseskozi prepuščen na milost in nemilost posameznim vladam. Tudi Pahorjeva vlada, na primer, zvišanja RTV-prispevka leto prej ni odobrila. Tisto leto, ko je bilo že zelo čutiti veliko gospodarsko krizo, pa je uskladitev z rastjo življenjskih stroškov kljub drugačnim napovedim podprla in z začetkom leta 2012 se je RTV-prispevek zvišal za 0,75 evra, na 12,75 evra, kolikor plačujemo še danes.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Dogodki
Do 17/10
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | TV
TV komentar / Ko tudi kaj izvemo
Verjetno se je poletje končalo ta torek. Ne temperaturno, ampak ta torek smo se usedli pred televizijo in začutili, da se je spet začelo, a da smo hkrati spet sredi večne ponovitve. Da so vsi že na okopih, da se družbeni, sindikalni, svetovni in drugi boji vračajo v stare tirnice, da se torej poletna shema leta 2024 končuje, da se silnice in mitnice vračajo tja, kjer so že leta in ki nas vedno znova opozarjajo, da se vse skupaj v svoji minljivosti vrti v krogu. In kako smo to začutili? Ko je Igor E. Bergant napovedal, da je njegova večerna gostja ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Hudo
Sprej, ambiciozno poimenovan Albedo100, ki ga je zasnovalo švedsko podjetje enakega imena, odbija svetlobo ter tako poveča vidnost v mraku in ponoči, s čimer skrbi za boljšo varnost pešcev, kolesarjev, tekačev in ostalih. Albedo je sicer mera, ki pove, koliko svetlobe se odbije od opazovanega telesa. Izrazimo ga v odstotkih ter zavzema vrednosti med nič in ena – oziroma med nič in sto odstotkov. Kadar želimo biti v temi opaznejši, sprej nanesemo na obutev, oblačila, kolo, čelado ali druge športne rekvizite, nahrbtnik, otroški voziček ipd. Napršimo ga z razdalje trideset centimetrov. Rad se oprime skoraj vsake podlage, naj bo to les, beton, kamen, kovina ali tekstil, ne priporočajo le uporabe na usnju ali svetlečih se sintetičnih materialih. Vsekakor je pametno, da ga nanašamo na prostem. Pločevinko je treba pred uporabo dobro pretresti, paziti je treba, da pri pršenju ne pretiravamo, sicer pa je sprej prosojen in neopazen, dokler ga na primer ne obsijejo avtomobilski žarometi, svetilka ali fotografski fleš; sam od sebe se v temi ne sveti. Naneseni sprej ni vodotesen in se s pranjem ali potenjem izpere.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Ulica
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Portret
Bojana Ristevski Mlaker / Oblikovalka keramike, ki verjame v skupnost in povezovanje
Na Resljevi cesti 10 v Ljubljani, zgolj nekaj korakov od najživahnejšega žuborenja mestnega vrveža, med šiviljskim in ključavničarskim obratom domuje Juha, svetel in očarljiv studio keramike, atelje in prodajna galerija. Konec leta 2017 ga je odprla beograjska ustvarjalka Bojana Ristevski Mlaker (1985), ki je s svojim iskrivim entuziazmom, nenehno razvijajočim se ustvarjalnim dotikom in povezovanjem skupnosti v teh nekaj letih postala nepogrešljiv člen domačega oblikovalskega prizorišča. Njeni prepoznavni keramični avtorski kosi z motivom dlani pa si utirajo pot tudi v tujino, nekaj se jih je ravno vrnilo z bienala keramike v korziškem Bonifaciu.
-
30. 8. 2024 | Kultura
REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
27. 8. 2024 | Kultura
Britanska skupina Oasis napovedala ponovno združitev
Britanska rock skupina Oasis je napovedala ponovno združitev za svetovno turnejo, ki se bo začela prihodnje leto v Veliki Britaniji. S tem se je končal 15 let trajajoči spor med bratoma Liamom in Noelom Gallagherjem. Na omrežju X je skupina objavila, da bo koncertirala v Cardiffu, Manchestru, Londonu, Edinburgu in Dublinu.
-
26. 8. 2024 | Kultura
Portret štirih ljudi, ki se soočajo s težkimi resnicami
V Mini teatru bo, 28. avgusta ob 20.00 slovenska premiera drame Dolgega dneva potovanje v noč avtorja Eugena O'Neilla v režiji Ivice Buljana, ki je nastala v produkciji gledališča Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula. Drama prikazuje portret štirih ljudi, ki se soočajo s težkimi resnicami, hkrati pa razkriva globoko povezanost med njimi. Ponovitvi bosta 29. in 30. avgusta ob 20.00.
-
25. 8. 2024 | Kultura
»Treba je poskrbeti, da bo tudi hrana za dušo lokalno pridelana«
"Verjamem v filme, ki postavljajo vprašanja, ne dajejo odgovorov. Dobri filmi so tisti, ki ostanejo s tabo in te nagovarjajo še dolgo po tem, ko si jih gledal, da katarza deluje. Filmi oziroma avdiovizualni mediji so mediji 21. stoletja, saj najhitreje pridejo do gledalca, najbolj so razumljivi in komunikativni. Zdaj pa politični del: ko država razmišlja o svoji kulturi in kdo mi smo, ko z nekimi strukturami pripravljamo duhovno hrano, kar umetnost in kultura sta, je treba razmišljati tudi o tem, da v našem prostoru dominirajo ameriške vsebine, čez 90 odstotkov jih je. Če bi v prehrani dovolili, da bi imeli 90 odstotkov ameriških piščancev, mislim, da ne bi nikamor prišli. In če tega ne dovolimo za hrano, zakaj potem dovolimo za duhovno hrano? Tukaj se politika ne zgane in ne razume, kako pomembno je to za prihodnost naroda. Treba je poskrbeti, da bo tudi hrana za dušo lokalno pridelana."
-
24. 8. 2024 | Kultura
Filmi tedna / Letni Kinodvor na Kongresnem trgu
Na Kongresnem trgu v Ljubljani bo od 26. do 29. avgusta ob 21.00 potekal Letni Kinodvor na Kongresnem trgu z brezplačnimi projekcijami vrhuncev filmske umetnosti, ki vsako leto pritegne veliko domačih in tujih obiskovalcev. Kinodvor se s to prireditvijo postavlja ob bok podobnim projektom s področja kulturnega turizma v Locarnu, Dunaju, Parizu, Londonu in Bologni.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura
»Človek tvori kolektive, v njih se srečuje in deluje z drugimi, ki raziskujejo, se učijo ali ustvarjajo njemu podobno. To ga polni, ga izziva in spodbuja. Fotografinje in fotografi smo prevečkrat samotarji. Enostavno ni časa, včasih ni prostora. A ko preplezamo to goro, moramo deliti in iz nas teče kot iz reke, ki zalije suha tla. Smo kot volčji mladiči, ki se zvečer spet srečajo in se veselijo skupne igre. Zato imamo radi fotografske festivale. Tam lahko spustimo ventile in nismo več sami.« Te besede je v uvodniku letošnjega festivala Kranj Foto Fest zapisala fotografinja Tereza Kozinc, ki je, skupaj z soustanoviteljico in direktorico festivala Fernando Prado Verčič, prevzela umetniško vodenje letošnjega festivala, ki vse bolj uspešno povezuje domače in mednarodno fotografsko prizorišče.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Milton Nascimento & Esperanza Spalding: Milton + esperanza
Gospod Milton Nascimento – veteran brazilske músice popular – in ena glavnih popularizatork ameriškega jazzovskega novega vala zadnjega desetletja Esperanza Spalding sta se potopila v obsežen katalog prvega, ki se razteza skozi debelih sedem desetletij. Delno. Venčku priredb sta dodala za prgišče novih skladb, vse skupaj pa v album stkala spoštljivo, zmerno, prožno, pretežno akustično, konvencionalno, jazzovsko standardno, baladno, zvočno bohotno, na trenutke orkestralno ... Esperanzino vihtenje basa je tokrat na stranskem tiru, v ospredju pa spretno in natančno, mojstrsko prepletanje vokalov. Milton + esperanza se ponaša z vrhunsko izvedbo, ki pa nikoli ne preskoči okvirov vljudnega.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Panda Bear & Sonic Boom: Reset Mariachi
Pred dvema letoma sta Panda Bear, frontman benda Animal Collective, in Peter Kember, ustanovni član kultne zasedbe Spacemen 3, kot tandem predstavnikov neopsihedelije svojega časa posnela izvrstno ploščo Reset. Od tedaj sta izdala (odvečno) serijo plošč raznih interpretacij prvenca, od dubovskih priredb prek remiksov do instrumentalnih verzij, zdaj pa sta sago obogatila še z zbirko priredb v slogu tradicionalne mehiške glasbe ranchera, ki jih je (pod taktirko dvojca) izvedel desetčlanski ansambel mariačijev. Čeprav ima EP po svoje edinstven šarm – predvsem zaradi nasprotja med melanholijo izvirnih posnetkov in veseljaško izvedbo priredb –, prej kot resna plošča deluje kot prismuknjen štos, ki se je v teoriji verjetno zdel bolj posrečen, kakor deluje v praksi.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Različni izvajalci: Devil Rides In: Spellbinding Satanic Magick & the Rockult 1967–1974
Flower power ni prinesel le mavričnih barv in ideologije peace & love, pač pa so slabi LSD-tripi, pionirske grozljivke, kot so Demoni (1971), Rosemaryjin otrok (1973) in Mož iz protja (1973), ter kultne knjige à la Diary of a Witch (1968) in Man, Myth & Magic (1970) sprožili tudi popkulturno obsedenost z okultnim, črno magijo, ezoteriko, »satanizmom«, mansonovskim sektaštvom, nasploh temno platjo človeške duševnosti. Obsežna tridelna kompilacija prinaša temeljit pregled obskurne rock muzike večinoma povsem pozabljenih pionirskih bendov te dobe, ki so posredno tlakovali pot uspehu skupine Black Sabbath in vzponu heavy metala. Pridite na sabat, tudi Satan bo tam!
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
JPEGMAFIA: I LAY DOWN MY LIFE FOR YOU
»This album is for me/Ta album je zame,« se glasi jedrnati pripis k peti plošči kričača JPEGMAFIE. Četudi kratek, je dovolj dolg, da potrdi jebivetrsko pozo, na kateri zvezdnik raziskovalnega noise-emo-rapa (in bivši pripadnik ameriške vojske) gradi vso kariero, če ne kar kult (eden znanih spletnih glasbenih kritikov na primer prehvali in v zvezde kuje prav vsak njegov projekt). Peggy dela zase, ne ozira se na mnenje drugih, jebivetrsko se nikoli ne prilagaja nikomur in ničemur. Nič novega.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Zdenko Vrdlovec: Matrica fikcije
Delo, ki je razčlenjeno na skoraj 30 poglavij, začne s prizori iz prvih nemih filmov, a takoj prestopi v poslikave v jamah, kot sta Altamira in Lascaux. Da bi razumeli sedanjost, je potreben skok 17 tisočletij v preteklost. Knjiga se bere kot napet film: bralec ne ve, kam ga pelje tekst, kaj bo tema naslednjega poglavja, a z zanimanjem vztraja. Vsebina prvih jamskih poslikav so živali, edina človeška podoba je mrlič. Podobno, a hkrati drugače v antiki, kjer podoba zaznamuje odsotnost, zlasti v Rimu, kjer ima plemstvo pravico do posmrtne maske, pravico do odtisa za potomstvo. Toda koga predstavlja podoba? Torinski mrtvaški prt je neposredna vez s Kristusom in njegovo smrtjo; znanstvena ekspertiza je po sledeh telesnih sokov dokazala, da je podoba res Kristusova. Ampak to je le ahiropoetična podoba odrešenika. Kje najti natančnejši posnetek upodobljenih? Jasno, ogledalo, najsibo antično na kovini ali stekleno s pozlačenim okvirjem, ki je v Franciji 18. stoletja stalo več od Rafaelove slike, kar je napovedovalo smrtni udarec slikarstvu. Avtor svojo pot tlakuje s citati in anekdotami iz literature, etnologije, umetnostne zgodovine, kajpak filozofije, tako da prinaša še kulturno zgodovino tem, kot so odtisi, dvojniki, narcisi, matrice fikcije, figura hudiča; slednjo je konec srednjega veka v liku Princa teme lansirala religiozna in monarhična oblast in z njo vzpostavila socialni model, ki je krepil versko pobožnost in civilno ubogljivost. Od jamskih, posmrtnih, zrcalnih in slikarskih podob nas delo pripelje do fotografije in od nje do filma, ki je umetnost perspektive, posnemanja, iluzije, še zlati trompe l’oeil.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Avgust Demšar: Estonia: trilogija Vodnjaki III
Iz Maribora – ta v kriminalkah domačega pisatelja, ki ustvarja pod psevdonimom Avgust Demšar (1962), doživlja za večja mesta značilne preobrazbe in ambientalne spremembe ter tudi tokrat sicer ostaja kriminalistično izhodišče – se kriminal seli v vasico Vodnjaki nekje nad Bistrico v bližini štajerske prestolnice. V prejšnjem delu, v Tajkunu, so se investitorji spraševali, kako bosta na njihovo zamisel o wellness glampingu vplivala vsa prelita kri in slab sloves vasi, zdaj s tem ni nobene težave več: Vodnjaki imajo poleg opustošenih hiš iz prvih dveh delov nekaj obnovljenih. V eno se naseli dobrodušna in družabna ruska upokojenka, v drugo hči staršev, ki so umrli ob brodolomu trajekta Estonia, v tretjo pa dedinja zmagovalca na lotu, že dobro navlečena in obubožana. Vendar je ponos Vodnjakov rekreacijski center za kolesarje, pogosto premožne in pretežno električne.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura
Na deževni petek, 9. februarja, sem imela dopust. V dopoldanskih urah sem bila naročena pri frizerju, ki ga dotlej nisem obiskala še nikoli, sem pa o njem slišala same sijajne reči. Tvegala sem, seveda, človek se težko zanese na izkušnje drugih, a me to sploh ni obremenjevalo. V salon sem stopila sproščena in frizerju nemudoma pokazala fotografije mogočih pričesk. »U, ja,« je rekel, »hudo, to ti bo pasalo.« Zarežala sem se. »Res? To si želim že vse življenje.« Odvrnil je, da je to običajno dober znak. »Mi pa vseeno povej,« je dodal, »zakaj ravno zdaj.« Izstrelila sem sprenevedajoči se »ne vem«. »Razumem,« je odgovoril, vzel škarje, pričel. Ko je deset minut kasneje, osredotočen kot kragulj, ki jadra nad travnikom, zastrigel visoko nad mojimi ušesi, se je iz mene nekaj odvalilo. Ko je uro kasneje končal in se odmaknil od stola, na katerem sem sedela, da sem se lahko natančno preverila v ogledalu, pa mi je bilo, kot bi se po osemintridesetih letih končno – izvalila. To sem jaz, sem si mislila. Frizerju sem že skoraj povedala, kaj me je v resnici spodbudilo k temu, da se srečam s pravo seboj, vendar nisem. Prava jaz vendar raje pišem, kot govorim.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura | Film
Tale akcijski film sicer pilotirata Mark Wahlberg, ki igra newjerseyskega slehernika, in Halle Berry, ki igra agentko fantomske vladne organizacije Union (očitno nove na trgu), toda glavni zvezdnik je Piran, zadnje bojišče globalnih geopolitičnih interesov: špijoni, specialci in tajni agenti drvijo po uličicah, tekajo po strehah, skačejo s strehe na streho, streljajo, padajo in lovijo magični kovček, ki ga je Hitchcock že davno imenoval MacGuffin, kar seveda pomeni, da je vseeno, kaj je v njem – važno je, da ga vsi hočejo, da torej kroži in poganja zgodbo. Wahlberg kanalizira Jamesa Stewarta iz Moža, ki je preveč vedel, navsezadnje, piše se McKenna ( ja, kot Stewart), Marakeš pa se prelevi v Piran, ki sije, škoda le, da je film – no, bolj pretočna »vsebina« (kot drugi Netflixovi akcijski filmi, recimo Atlas, Trigger Warning, Lift ali Red Notice) – tako neambiciozen, derivativen in nespektakularen, da »nevarni« pregoni, ki skenirajo Hitre in drzne in Misije nemogoče, izgledajo kot brezosebni turistični ogledi Istre. (Netflix)
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura | Film
Osmi potnik, ki ga je leta 1979 posnel Ridley Scott, je bil napet tudi, ko se ni nič dogajalo. Ves čas je navdajal z nelagodjem, tesnobo, tem bolj, ker ni puščal nobenega dvoma, da lahko aliena – metaforo pošastnosti kapitalizma – preživiš le tako, da tudi sam postaneš pošast. Romul – šesto nadaljevanje Osmega potnika, »interquel«, ki se dogaja med Osmim potnikom in Osmim potnikom 2, je bolj Covenant kot Prometheus – ni zares napet niti tedaj, ko se kaj dogaja. Ko hrumi. In ko hrešči. In ko se na ekranih prikazujejo »napeti« napisi, da zmanjkuje kisika. Ali pa ko kdo vzklikne: »Ostali smo brez goriva!« Hodniki so tu le hodniki – ne stisnejo te. Ne, nimaš občutka, da te hočejo zadušiti – ali pa ti sprožiti klavstrofobijo. Tisto, kar skače in se daviteljsko lepi na obraze (kot face lift, kot lipofilling, kot botulin, kot hialuronska kislina, kot starost), pa je itak že tako predvidljivo kot avtomatska vrata, ki ločijo komore in hodnike – in ki se tisočkrat zaprejo v zadnjem trenutku. Vedno ste tri korake pred filmom. Hočete tenzijo in teror, hočete body horror? Potem si raje poglejte šokerja Ne dihaj! in Zlobni mrtveci, če smo že ravno pri Fedeju Álvarezu.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura | Film
Spielbergov Amistad je dober uvod v Odrešitev za začetnike. La Amistad, španska ladja s sužnji, leta 1839 pluje proti Kubi. Španski trgovci z afriškimi sužnji ravnajo brutalno, sadistično, nečloveško, zato se ti uprejo, pobijejo krvnike, zavzamejo ladjo in jo usmerijo proti Ameriki, »deželi svobodnih«. In ko izčrpani, dehidrirani, sestradani, prestrašeni sužnji počasi plujejo skozi noč, mimo – prav tako počasi – pripelje razkošna ameriška ladja, polna jet-set potnikov, bagatašev, ki razmetavajo s šampanjcem, kaviarjem, dragulji in obiljem. Ladji drsita druga mimo druge, počasi in neslišno – sužnji nemo strmijo v bogataše, bogataši nemo strmijo v sužnje. Drug mimo drugega polzita svetova, ki se sicer ne bi nikoli srečala. Drug mimo drugega polzita razreda, ki sta tako kruto in pošastno ločena in tako brutalno in neznosno oddaljena, da se drug drugega sploh niti več ne zavedata. Ta prizor je briljantno preprosta, srhljiva, antologijska metafora razrednega prepada.