Država protestniku odrekla odškodnino za protizakonito pridržanje

Maja 2020 je skupinica protestnikov pripravila miren protest pred ministrstvom za okolje in prostor, ki ga je tedaj vodil Andrej Vizjak. Policija pa jih je pod pretvezo, da nočejo pokazati osebnih dokumentov, fizično odnesla, jih odpeljala na policijsko postajo in tam zadrževala več ur. Šlo je za protipravni odvzem prostosti in protipravni odvzem svobode gibanja, za katerega se je odločil represivni organ, o tem ne bi smelo biti niti najmanjšega dvoma.

RTV / Še precej dela

Nova štiričlanska uprava RTV Slovenija, ki je bila konstituirana prejšnji mesec, je prvič sedla za pogajalsko mizo s sindikati, katerih člani stavkajo že od maja lani. Nekaj zahtev zaposlenih je bilo sicer že izpolnjenih, navsezadnje se je zamenjalo vodstvo, nova uprava pa je preklicala 38 opozoril pred odpovedjo, izdanih stavkajočim, ker so lani poleti v studiu izrazili solidarnost s sodelavcema Vesno Pfeiffer in Sašo Krajncem, na katera se je spravilo tedanje vodstvo. Do naslednjega kroga pogajanj, ki sledi že prihodnji teden, naj bi pogajalska skupina uprave RTV Slovenija in pogajalska skupina stavkovnega odbora Koordinacije novinarskih sindikatov uskladili zadnjo različico stavkovnega sporazuma.

Donosno krmljenje divjih živali

Divje živali se v Sloveniji delijo na zavarovane in nezavarovane. Slednje so tako razširjene, populacije pa tako vitalne, da ne potrebujejo posebne zaščite in da jih je večinoma v naravnem okolju celo preveč. Zato se jim reče tudi lovne vrste. Populacije teh živali so tako velike, da zahtevajo konstanten odstrel, da ne bi povzročale škode v kmetijstvu in v naravnem okolju. A mala javna skrivnost je, da so te populacije živali tako velike zato, ker jih lovci intenzivno krmijo. Pa ne le nezavarovane, med krmljenimi je tudi zavarovani medved. Krmljenje je torej tisto, ki prispeva k »ohranjanju stabilnih populacij«, kot temu rečejo sami lovci.

Tereza Vuk / Pisateljica, ki piše in živi po svoje, zunaj tradicionalnih okvirjev in pravil

Pisateljica Tereza Vuk (1976), ki jo je v zadnjih letih zaradi njene izjemno samosvoje pisave in prav takšne življenjske zgodbe marsikdo označil za »enfant terrible« slovenske literarne scene, piše že od nekdaj. Sama pravi, da je izstopala že v osnovni šoli, da je pisala najboljše v razredu. A nato se je vedno nesrečno zaljubila in v zvezke objokana pisala predvsem med najstniki priljubljene citate, kot je »umri mlad, bodi lepo truplo«.

(Proti)korupcijska komisija

Ko je Komisija za preprečevanje korupcije napovedala skupno izjavo predsednika Roberta Šumija in predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika »o poslovanju z državo brez podkupovanja«, je bilo to najprej videti kot slaba šala. Ko pa je Pečečnik skupaj s Šumijem stopil pred kamere v prostorih Komisije za preprečevanje korupcije, ni bilo nič več smešno. Tudi če odmislimo Pečečnika samega, je neprimerno, da Komisija za preprečevanje korupcije sklepa etične dogovore s predstavniki gospodarstva oziroma z enim izmed interesnih združenj na tem področju. Gospodarstveniki, kapitalisti, če želite, so poleg nosilcev politične moči integralni, nujni del korupcije in s tem so ali pa bi vsaj morali biti tisti, na katere je protikorupcijska komisija najbolj pozorna.

Heni Erceg

8. 9. 2023  |  Mladina 36  |  Hrvaška

Komentar / Gospa eSeS

Hrvati smo imeniten narod, nihče ne more reči, da nismo. Imamo akademijo znanosti in Hrvaško matico, ki od 7. stoletja skrbi za čistost jezika in rase ter nasploh kot cerber varuje identiteto Hrvata vulgaris. Imamo tudi akademsko skupnost, katere pripadniki – z redkimi izjemami, ki se lotijo tega sizifovskega posla in ob vsaki priložnosti opozarjajo na resno nevarnost fašizacije družbe – molčijo kot ribe, ker so bodisi člani desničarske stranke na oblasti ali njeni simpatizerji.

Vlado Miheljak

8. 9. 2023  |  Mladina 36  |  Dva leva

Komentar / Na njihovi strani zgodovine

Prevelika sloga, pa čeprav samo na skupinskih fotografijah ali slavnostnih ritualih, nikoli ne obeta nič dobrega. Nekako splošno sprejeta floskula pravi, da znamo »Slovenci in Slovenke« stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno. Menda je najizrazitejši primer zgodovinska sloga v času osamosvojitvene ali odcepitvene – kakor vam je ljubše – vojne. Pač, ves proces priprave na odcepitev oziroma osamosvojitev naj bi bil zgodovinski primer potrebne nacionalne enotnosti. Večkrat sem že pisal, da je bila takratna enotnost preprosto zaigrana. Ne prej, ne kasneje in tudi takrat ni šlo za avtentično soglasje, ampak racionalni kompromis. Kar je fige akterjev za trenutek potisnilo globoko v žepe. Bil sem dovolj blizu, da to lahko rečem: nihče ni na začetku intenzivnih procesov konec osemdesetih let, niti v usodnih tednih, zaupal nikomur, nihče ni bil očaran nad »onimi drugimi«.

Ezoterična univerza

Ljubljanska univerza je, podobno kot mariborska, s sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost – vsaka je v ta namen dobila približno 26 milijonov evrov – oblikovala pilotne projekte, s katerimi želi prispevati »tudi k reševanju družbenih in gospodarskih izzivov, povezanih z zeleno ter digitalno preobrazbo družbe in gospodarstva«. Precej prahu je pri tem dvignil novi predmet Celostno razmišljanje in delovanje, ki ga nameravajo izvajati na Naravoslovnotehniški fakulteti.

Sporna delavska himna

Ameriški kantavtor Oliver Anthony je posnel absolutno uspešnico letošnjega poletja, delavsko himno Rich Men North of Richmond, ki je strasti sprva podžgala na platformi YouTube, kjer ima že dobrih 50 milijonov ogledov, nato pa je v hipu osvojila vrh Billboardove lestvice najbolj priljubljenih skladb v ZDA in tam vztraja že dva tedna. To je prvič v zgodovini, da je skorajda popolnoma neznan avtor, ki ga Billboardova lestvica doslej ni niti od daleč povohala, s prvim hitom zasedel njeno zgornjo stopničko.

Bi lahko pritožba v Bruselj ustavila sečnjo drevoreda?

Projekt Lipov drevored v občini Hoče - Slivnica, v sklopu katerega namerava župan Marko Soršak požagati skoraj 200 zdravih odraslih dreves in ki ga je ministrstvo za gospodarstvo Matjaža Hana brez zadržkov podprlo s 350 tisoč »zelenimi« evri iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost, vendar utegne dobiti pravni epilog.

Janko Lorenci

8. 9. 2023  |  Mladina 36  |  Kolumna

Komentar / Predatorji

Povzemamo nekaj ugotovitev iz tehtnih člankov Monike Weiss in Boruta Mekine iz prejšnje Mladine: NLB nima strateškega lastnika. Kdo so njeni prevladujoči lastniki, se ne ve. Enako kot druge »naše« banke plačuje izjemno nizke davke, nižje od povprečja v EU. Dobro posluje predvsem zaradi državne sanacije pred desetimi leti. Ima visoke dobičke, ki pa odtekajo v tujino.

Mladostnikom v Sloveniji je alkohol lahko dostopen

Izsledke raziskav v okviru projekta Veš, kaj piješ? so v sredo predstavili Inštitut za nutricionistiko, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija.

Zakaj Poljska?

Od konca junija se stopnjujejo napetosti med Rusijo in Belorusijo na eni strani ter Poljsko na drugi. Seveda so politične napetosti vrhunec dosegle že davno prej, saj je Poljska med glavnimi in najzvestejšimi zaveznicami Ukrajine v obrambi pred namerami ruske vlade. Po propadlem pohodu na Kremelj se je 3200 vojakov Wagnerjeve skupine umaknilo v Belorusijo; plačanci menda po smrti svojega vodje Evgenija Prigožina to državo zapuščajo.

Barbika po domače

Še vedno se ni polegel prah okrog filma Barbika režiserke in scenaristke Grete Gerwig, absolutnega hita poletja, ki je poskrbel za pravo barbimanijo in ravnokar postal najbolj dobičkonosen film studia Warner Bros vseh časov. A navdihnjeni s priljubljenim memom bi lahko rekli: »We have Barbie at home.« (Barbiko imamo doma.) Slovenski kratki animirani film Borbike, v katerem prav tako nastopajo barbike in keni, je zadnje mesece prava uspešnica domačih filmskih festivalov. Po novembrski premieri na Mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka je občinstvo navdušil še na festivalu Kino Otok in nedavnem Festivalu kratkega filma v Ljubljani (FeKK). Dober odziv ne preseneča, saj je stop-motion animacija, v kateri se barbike in keni vživijo v sicer izmišljene, a vseeno dobro znane ljubljanske like, izredno duhovita satira malomeščanstva, razredne razslojenosti in plehkosti ter samozadovoljnosti kulturne elite.

Nepozabno festivalsko doživetje

Letošnji Burning Man si bodo obiskovalke in obiskovalci zagotovo zapomnili. Na festivalu, ki se je začel 27. avgusta, jih je presenetilo močno deževje, zaradi katerega je več kot 70 tisoč udeležencev ostalo ujetih na prizorišču, saj je dež popolnoma prepojil suha puščavska tla in prizorišče je prekrilo gosto blato. Organizatorji so obiskovalcem, ki so morali v tem času varčevati z vodo in hrano, šele v ponedeljek odprli izhod, potem ko je blatna cesta končno postala dovolj varna za prevoz. S festivalskega prizorišča poročajo tudi o smrti 32-letnega moškega, ki pa naj ne bi bila povezana z vremenskimi razmerami.

dr. Bogomir Kovač

8. 9. 2023  |  Mladina 36  |  Ekonomija

Komentar / Turistično zrcalce

V iztekajočem se poletju je kolumna tradicionalno namenjena področju turizma. Leto 2023 pomeni za svetovni, evropski in domači turizem nekakšno vrnitev k ustaljenim razmeram, kot pot in kriterij normalizacije glede na referenčno predpandemijsko leto 2019. Toda turistično industrijo tudi letos pretresajo dramatični dogodki, od naravnih katastrof do novih ekonomskih ovir. Turizem je bil dolgo pozitivno mašilo gospodarskega razvoja, kolo želene globalizacije. Velja za eno najbolj dinamičnih in vplivnih ekonomskih področij družbenih sprememb. Zato ostaja paradna panoga, ki ohranja globalni strateški vpliv EU in krepi identitetni kapital manjših držav. Slovenija ima novo turistično strategijo, ohranja model zelene butične destinacije. Novi cilji zahtevajo kakovost in učinkovitost, širitev dejavnosti skozi novo tržno diferenciacijo. Turizem nastavlja s tem ogledalo razvoja celotni državi.

Potencial praznine

Letošnji, 35. grafični bienale Ljubljana, ki je poetično-enigmatično naslovljen Iz praznine pridejo darovi kozmosa, bo izrazito mednaroden spektakel. Umetniški vodja velike razstave, ki se bo odprla v petek, 15. septembra, in bo potekala na osmih lokacijah po vsej prestolnici, je sloviti ganski umetnik Ibrahim Mahama. Ta si je ime ustvaril z dih jemajočimi monumentalnimi instalacijami, ki smo jih lahko videli denimo na beneških bienalih, leta 2015 na umetniškem, letos pa tudi na arhitekturnem.