Grega Repovž

21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Uvodnik

Uvodnik / Izprijena realnost

Morda se nam v celinski Evropi tako malce skrivaj, da ne bi delovali privoščljivi, zazdi celo pravično, ko opazujemo, kako se je Velika Britanija po izstopu iz Evropske unije znašla v popolnem razpadanju in kaosu. No, nikar. Vse, kar opazujemo tam, bo v različni obličnosti udarilo tudi v Evropi. Gledamo lastno prihodnost. Britanci so že dobili račun za pretekle zablode, to so le še ruševine neoliberalizma – če si sposodimo naslov knjige ameriške politologinje Wendy Brown. Ja, Velika Britanija je po petih desetletjih neoliberalizma sesuta država.

Pet črnih mesecev

V času pandemije covida so ljudje precej manj obiskovali zdravnike, zato so imele zavarovalnice velike dobičke, toda premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje niso znižale. Premier Robert Golob jim ni rekel, da naj to storijo. Ker jim tega ni rekel, so mislile, da lahko počnejo, kar hočejo – hotele so zvišati premije. Toda niso imele sreče – za podražitev so se odločile ravno v času, ko so se Golobu ratingi stalili. Zato je napovedal ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če se mu torej ratingi ne bi tako kataklizmično stalili, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sploh ne bi ukinil. Še dobro, da so se mu ratingi stalili.

Milojka Kolar Celarc / »Kaj se bo zgodilo z dobički, ki so jih imele zavarovalnice v času epidemije in neizvajanja zdravstvenih storitev?«

Milojka Kolar Celarc je bila ena najproduktivnejših zdravstvenih ministric. V času njenega mandata, v vladi Mira Cerarja, je prenovila skoraj vse ključne zdravstvene zakone. Tisti, ki jih zaradi Cerarjevega odstopa njenemu ministrstvu ni uspelo uzakoniti, kot sta zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa so edina podlaga, na kateri so kasneje delali njeni nasledniki. Preden je leta 2014 postala ministrica, je sicer zaslovela v vladi Janeza Drnovška pri uspešnem uvajanju DDV, nato je delala tudi v zavarovalništvu. Poleg Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Sava je od znotraj spoznala tudi delovanje Vzajemne, ki jo je vodila dve leti.

Zdravilci na televiziji

Prejšnji teden je bila v oglasni oddaji Dobra misel na drugem programu TV Slovenija predstavljena knjiga Božansko zdravljenje avtorja Draga Smiljaniča, »bivšega zdravnika«, kot so ga opisali v oddaji, ki je »danes doktor kiropraktike, akupunkturist, bioenergetik in radiestezist, terapevt alternativnih vej naravne medicine, ki že desetletja svoje življenje posveča zdravljenju bolnih, pomoči potrebnih«. Smiljanič naj bi bil po lastnih besedah pomagal že več tisoč ljudem – nekateri naj bi bili zaradi njega ponovno shodili, spregovorili prvo besedo ali celo spregledali. Z bioenergijo naj bi domnevno zdravil tudi Crohnovo bolezen.

SDS / Prisesani na državno oprsje

Minuli teden je komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank in ki jo tokrat vodi poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek, javnosti predstavila rezultate svojega dosedanjega dela. Ukvarjali so se, denimo, s financiranjem tednika SDS Demokracija in ugotovili, da je skoraj 83.000 evrov za delovanje tega tednika v zadnjem obdobju prispevalo 40 občin ali občinskih podjetij blizu stranke SDS. Mrežo njihove strankarske televizije Nova24, s portalom in številnimi lokalnimi spletnimi stranmi, pa je v zadnjih letih financiral predvsem Telekom.

Trgovina Nove univerze / Če plačaš 500 evrov, si izbereš termin za izpit

Na Evropski pravni fakulteti, ki je članica »Jambrekove« Nove univerze, torej visokošolskega zavoda v lasti pravnika Petra Jambreka, si lahko študenti in študentke, ki imajo denar, kupijo različne ugodnosti. S 500 evri, kolikor stane »nadstandardni paket EVRO-AS«, si lahko recimo štirikrat na leto izberejo individualni termin za izpit, pri dveh izpitih jim četrtega opravljanja (po treh spodletelih poskusih) ni treba plačati, sami si izberejo uro za ustni izpit, s petstotakom pa si kupijo ne le »posvet z bibliotekarko«, pač pa tudi »neposredni osebni kontakt s prodekanom za študentske in študijske zadeve«.

TV komentar / Pavel Rupar na TV Slovenija

Na dan, ko se je prvič pojavil v medijih kot organizator upokojenskega gibanja SDS, je bilo jasno, da bo Pavel Rupar tudi gost v nedeljskem Intervjuju pri Jožetu Možini. Tako predvidljivo je, pri Možini že leta nastopajo samo še ljudje, ki pripadajo SDS oziroma so del njenega obzorja duha, zdaj pa to propagando za Janšo počne še toliko bolj očitno in bojevito.

Živali imajo svoje pravice

Kmetje, točneje njihov krovni sindikat, so odstopili od pogajanj z vlado. Namesto tega na čelu s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije napovedujejo nov vseslovenski protestni shod, referendum, ustavno presojo, malodane državljansko nepokorščino. Razlog? Novela zakona o varstvu živali, ki prinaša nekatere novosti, namenjene izboljšanju položaja rejnih živali in hišnih ljubljenčkov.

Ministrica na Čebinah

Ponedeljkov večer je bil mrzel, jasno je bilo in pihalo je. Tistih nekaj bakel, zataknjenih v travo, ni ogrelo množice, ki je v temi stala ob majhnem odru. Nekaj po deveti uri se je začel program. S himno, ne z Zdravljico, temveč s himno delavskih gibanj, z Internacionalo, pesmijo, ki je nastala v 19. stoletju pod prsti francoskega revolucionarja, komunarda Eugèna Edina Pottiera, in belgijskega skladatelja, socialista Pierra De Geytera. Trenutek je bil pravi. Tisti večer je bila namreč 86. obletnica sestanka, ki je v noči s 17. na 18. april 1937 potekal na Barličevi domačiji na Čebinah. In množica, ki se je skrivala pred vetrom, je stala ravno tam, pred domačijo, kjer je pred davnimi leti potekal ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije.

Rešitev nerešljive uganke

Začasno zadržanje zakona, za katero se je ustavno sodišče odločilo v zadevi RTV, je začasna rešitev v sili, dokler se ne najde trajna rešitev. Iskanje te je zato po zakonu prednostna naloga ustavnih sodnic in sodnikov. A presoja (ne)ustavnosti zakona o RTV se zdi namesto vsak dan bližje vsak dan bolj oddaljena. In vsak dodatni dan, teden, mesec, ko ustavno sodišče ne odloči in ne opravi svoje naloge, gre bolj za stanje, ki je samo po sebi protiustavno. Seveda so vedno na voljo rešitve blokade na ustavnem sodišču, tudi tokrat. Za eno sta potrebna politična volja in širše soglasje, drugo ima v rokah kar ustavno sodišče samo.

Logarjeva emancipacija

Trinajstega aprila je Delo v dveh mesecih in pol objavilo že 12. afirmativni članek o Anžetu Logarju in njegovi domnevno neodvisni politični platformi, tokrat z naslovom Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi. Istega dne je stranka SDS na spletni strani objavila fotografijo in poslansko vprašanje svojega poslanca Anžeta Logarja o kibernetskem napadu na zunanje ministrstvo. Povsem enako, kot je dan prej objavila poslansko vprašanje svoje poslanke Anje Bah Žibert ali dan kasneje svojega poslanca Jožeta Tanka. Kje torej poteka Logarjeva emancipacija od stranke SDS in obrat k platformi, ki naj bi »povezovala čez politične ločnice«? Ali recimo Logar v državnem zboru vsaj zadnje mesece glasuje drugače kot sinhronizirana poslanska skupina SDS? Ali vsaj po predsedniških volitvah, na katerih je nastopil pod krilatico »nestrankarski kandidat«, redkeje podpisuje skupne zahteve SDS? Ali si recimo upa ostati v dvorani državnega zbora, ko iz nje protestno odide vodja poslanske skupine Jelka Godec z vsemi drugimi poslanci SDS? Koliko se je Anže Logar res oddaljil od SDS in koliko je to le propaganda?

Vlado Miheljak

21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Dva leva

Komentar / Cirkus grande Slovenija

V razne miklavže, božičke, dedke mraze, ko sem bil otrok, nikoli nisem zares verjel in zato se je fascinacija preračunljivo reducirala predvsem na obet daril. Prva stvar, ki pa me je kot otroka zares fascinirala, so bili podeželski cirkusi, ki so od časa do časa prišli v moje mestece in postali središče dogajanja. Cirkus je bil moja ljubezen na prvi pogled. Spomin mi seže kakšnih 65 let nazaj, ko so se pripeljali cirkusanti z nekaj vozovi na lesenih kolesih, ki so jih vlekli konji(!). Menda iz Madžarske. Mišičasti fantje, ki so postavljali tabor in šotorišče ciganskega cirkusa, in postavna dekleta, ki so bila čez dan biljeterke, čistilke, garderoberke, so zvečer očedili sebe in prav te konje, ki so bili čez dan vlečne živali, in se za poldrugo uro ali dve prelevili v zvezde predstave. Prvi veliki profesionalni cirkus z ogromnim šotorom, živim orkestrom nad vhodom v veliko manežo, v kateri so se menjavale točke z akrobati, klovni, dresiranimi zvermi in domačimi živalmi, sem videl leta 1961, ko je v Mariboru gostoval cirkus Busch. Potem sem z leti po drobcih spoznaval in vzljubljal grenko-sladke čare cirkusa in varieteja. Tudi skozi filmsko naracijo. Od Fellinija (Cesta, 1954) do Wendersa (Nebo nad Berlinom, 1987). Zadnji, ki smo si ga z otrokoma družinsko ogledali, je bil sloviti cirkus Moire Orfei. Mislim, da je bilo leta 2004. V središču razkošnega cirkusa niso bile ne strašne zveri, ne smešni klovni, ne drzni akrobati, ampak ona – Moira Orfei.

Kako je živeti v golobnjaku?

Kdor se spomni lanskega predvolilnega časa, se spomni tudi ogorčenja, s katerim so pripadniki tedanje vladne garniture opisovali zbirko satiričnih pesmi Svetlane Makarovič Vladavina muh. Bila naj bi neokusna, vredna prezira, širila naj bi sovražni govor in žalila oblastnike. V resnici jim je, res ne prijazno, zgolj nastavljala ogledalo. Politična satira pač nikoli ne more biti posebej prijazna, vedno pa mora v ozadju, tako pesnica Svetlana Makarovič, prižgati »majceno luč«. Lahko ima tudi mehko ali manj mehko šapo, a brez majhne hudobije prave satire ni.

Zakaj mediji ne smemo razkriti identitete nepravnomočno obsojenega kmeta, ki je kršil okolijsko zakonodajo?

Pred dnevi so v Društvu novinarjev Slovenije opozorili na »nesorazmeren in neupravičen poseg v pravico javnosti do obveščenosti« nekaj sodišč, ki so z začasnimi odredbami več medijem preprečila objavljanje osebnih podatkov storilca okoljskega kriminala, ki je bil na prvi stopnji obsojen, a sodba še ni pravnomočna. Kaj to pomeni za poročanje medijev o sodnih postopkih in za obveščenost javnosti o tej temi?

Pogovorimo se o bolečih menstruacijah

Menstruacija je v javnem diskurzu pogosto tabu tema, pojem, ki ga poimenujemo z drugimi skovankami, da se počutimo manj nelagodno, včasih neznosna menstrualna bolečina, drugič je nekaj, s čimer naj bi se osebe, ki jo doživljajo, enostavno sprijaznile. A ravno o tej bolečini, ki jo neredko spremljajo še glavoboli, prebavne težave, slabost, bruhanje, utrujenost in omedlevica, se v zadnjih mesecih govori toliko kot morda še nikoli poprej.

Res javni interes?

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v zadnjih mesecih preverjali, ali Društvo za otroke, očetovstvo in resnico – DOOR dejansko izpolnjuje pogoje za status nevladne organizacije v javnem interesu na področju družine, po neuradnih podatkih naj bi društvo status izgubilo. V sredo so v zvezi s tem na ministrstvu odgovorili, da zadeve za zdaj ne morejo komentirati, na društvu pa so potrdili, da so februarja od ministrstva prejeli dopis za preverbo izpolnjevanja pogojev.

Nasledstvo kot resničnostni šov

Ponedeljkovi večeri so te dni vrhunec tedna, saj je to čas, ko se na televizijskih zaslonih pojavijo nove epizode satirične serije Nasledstvo televizije HBO, ene največjih mojstrovin sodobne TV-produkcije, ki so ji, žal, šteti dnevi: četrta sezona je tudi njena zadnja. Serija te dni prahu ne dviguje zgolj zaradi napetih zapletov v mojstrsko napisani zgodbi, temveč tudi zato, ker so na plan prišli namigi, da niti ni tako izmišljena, kot smo mislili. Nobena skrivnost ni, da nadaljevanka, ki spremlja disfunkcionalno družino medijskega mogotca Logana Roya, navdih deloma črpa iz resničnosti: njen ustvarjalec Jesse Armstrong vztraja, da je dinastija Roy bolj ali manj izmišljena, a je za časnik The New York Times priznal, da je vseeno delno zamišljena na podlagi tega, kar je znano o družinah milijarderjev, kot so Summer Redstone, Conrad Black in Robert Mercer, največ navdiha pa črpa iz življenja Ruperta Murdocha, razvpitega predsednika korporacije Fox Corp., ki nadzoruje skoraj 40 odstotkov medijskega prostora v Združenih državah Amerike.

Janko Lorenci

21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Kolumna

Komentar / Koliko gorjače?

Marko Radmilovič je pretekli teden v svoji rubriki na Radiu Slovenija Zapisi iz močvirja bistrovidno opisal razliko med janševskimi in liberalnimi mediji: prvi naskakujejo in rušijo samo liberalne vlade, svojih nikakor, liberalni mediji pa rušijo oboje, Janševe in levosredinske vlade. A vlade niso enake; Janševe so do ljudstva sovražne, liberalne pa »samo« nesposobne. In ko liberalni mediji rušijo liberalne oblasti, pomagajo vračati Janšo na oblast. Ergo: liberalni mediji naj liberalne vlade – to manjše zlo – z vsemi močmi podpirajo.

Heni Erceg

21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Hrvaška

Komentar / Dekanja fašistka

»Leto za letom opozarjamo, kako nesmiselno je, da je 22. junij dan antifašizma in državni praznik. Mnenje temelji na kopici zgodovinskih dejstev. Bridka resnica je, da je gozd Brezovica postal veliko povojno morišče, kjer je bilo ubitih približno 6000 ljudi, za njihovo smrt pa ni nikoli nihče odgovarjal. Tam se 22. junija 1941 ni zgodilo prav nič, le skupina siških komunistov je zaradi razveljavitve pakta med Nemčijo in Rusijo prestrašena pobegnila v gozd. To je zamolčano dejstvo … Zahtevati je treba ustanovitev komisije, ki naj se loti raziskovanja zločina v Brezovici, s tem pa bi bil izpolnjen tudi prvi pogoj za odpravo dneva antifašističnega boja.«