Izogibanje davkom in prispevkom

Normirancev – kot je razširjeno ime zlasti za samostojne podjetnike (espeje), katerih dohodki so obdavčeni po posebnem sistemu in ki plačujejo ugoden, le štiriodstotni efektivni davek – je po zadnjih podatkih finančne uprave že 70.000. Zgolj od konca leta 2019 do danes se je njihovo število povišalo za več kot četrtino. Da je ta sistem obdavčitve privlačen, je torej jasno. A od njegove uveljavitve je jasno tudi, da povzroča anomalije, celo zlorabe zlasti na trgu dela. Kdo sploh so normiranci? Temeljna ideja ob uvedbi aktualnega sistema normirancev pred desetletjem, v času takratne bančno-finančne krize in rastoče brezposelnosti, je bila, da se spodbudi malo podjetništvo in se mali podjetniki, zlasti espeji, razbremenijo vodenja poslovnih knjig.

Simoniti ‒ lahko bi bil spoštovan in zanimiv

Ker je dr. Vasko Simoniti dve leti javnost in zlasti kulturni sektor obmetaval z vulgarnimi, žaljivimi ter pogosto tudi ogabnimi izrazi in zmerljivkami, se je bilo po nekaj mesecih njegove odsotnosti kar težko pripraviti h gledanju pogovora z njim na TV Slovenija. Seveda nismo bili presenečeni, da ga je Jože Možina ob prvi priložnosti pripeljal v oddajo Intervju.

Testiranje funkcionarjev 

SDS je junija v parlamentarni postopek (ponovno) vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev  – poslancev, predsednika države, premiera, ministrov in državnih sekretarjev –, s katerim bi ugotavljali, ali uživajo prepovedane droge. Zelo podoben predlog je ta stranka v preteklosti vložila že dvakrat, v obeh primerih, ko so njeni poslanci sedeli v opoziciji.

Včeraj paraziti, danes sprevrženci, jutri ...?

Skorajda čez noč smo se znova znašli sredi novega političnega napada na področje kulture. Stranka SDS je vse od aprilskega poraza na državnozborskih volitvah potrpežljivo prežala na trenutek, ko bo lahko z nabitimi topovi spet udarila po njem. In ko so se na Instagramu in nato še v medijih začela vrstiti srhljiva pričevanja o spolnih napadih organizatorja kulturnih dogodkov Dušana Josipa Smodeja, je izkoristila trenutek. In napadla vse po vrsti. Ne le Smodeja, ki so mu očitane resnično grozljive stvari, kazniva dejanja, od neželenega omamljanja mladih žensk in deklet z drogo GHB do nasilja in spolnih napadov, ob tem pa še sporna poslovna praksa, vse to zdaj preiskuje policija, temveč celotno področje kulture, celotno polje sodobne umetnosti, vse umetnike, nevladne organizacije. »Vsi vpleteni, vsi obremenjeni,« je eno od glasil iz propagandne mašinerije stranke SDS te dni z vso resnostjo citiralo spletnega anonimneža. »Na mlade v Ljubljani preži past razvratne umetniške scene,« je kričalo isto spletno glasilo. »Samo /.../ za radiator priklenjena drogirana dekleta so umetnost, ki jo financira ta država!« so anonimni spletni troli kričali na družbenem omrežju Twitter.

Vlado Miheljak

2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Dva leva

Blejska krimšnita

Razlika med lanskim in letošnjim Blejskim strateškim forumom je očitna. Lani jim je uspelo povabiti bistveno več lokalnih samodržcev, letošnji forum pa so pripravili po načelu manj je več. Namreč manj gostov, a z neprimerno večjo globalno težo. In res je bilo kaj slišati in videti. Pravzaprav je težko reči, ali je bil Zelenski s svojo nacionalistično in šovinistično retoriko najhujši. On pač živi od vojne. Vojna ga ohranja pri političnem življenju. Vendar bi prisotne moralo vsekakor biti sram. Sram za poklon in aplavz politiki in politiku, ki jih nagovarja z idejami o boju proti zločinskemu narodu. Kolikor smo videli, je bil blejski aplavz tako imenovane demokratične Evrope več kot prepričljiv. In ni bil pomota, saj so vajo ponovili ob nagovoru predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ki ni bil nič manj primitiven in ščuvaški. To ni bil govor, ki bi v diplomatskem jeziku pozival h končanju vojne, ampak nasprotno, z militaristično retoriko je pozival k nadaljevanju vse do fatalnega konca. Kot pogosto rečemo, do zadnjega Ukrajinca. Spregledali so jo redki, med njimi slovenska pravosodna ministrica, ki ji zdaj očitajo, da je zakuhala mednarodni škandal, ker predsednici komisije ni ploskala. Kaj pa, če je mednarodni škandal, nevreden funkcije, prav ta zavrženi, hujskaški govor von der Leynove? No, največja zvezda zabavnega dela programa je bil bivši britanski premier Tony Blair. Lažnivi Tony, liar, pravzaprav Bliar, kot so ga na podlagi ugotovitev parlamentarne komisije, ki jo je vodil sprenevedavi sir John Chilcot, preimenovali otoški mediji. Tisti Tony, čigar laž ni nekaj, kar pač sodi k politikom in politiki, ampak je mati vseh laži, ki je popeljala tako imenovani demokratični svet v vojno, po kateri nič več ni – in zlepa ne bo – tako, kot je bilo. Blair je z zavestnimi lažmi in zavajanjem odprl pandorino skrinjico globalnih spopadov, svoje krvave prstne odtise pa pustil tudi v Siriji in sploh na Bližnjem vzhodu in drugod. Danes je namreč tudi uradno dokumentirano (z več kot 2,6 milijona besed v tako imenovanem Chilcotovem poročilu!), da so zavezniki argumentacijo napada na Irak gradili na britanskih zavestno ponarejenih obveščevalnih podatkih. Blair je to vedel vsaj deset dni pred napadom, pa ni reagiral. Celo laburist Jeremy Corbyn je kasneje resignirano ugotovil, da je bila »vojna v Iraku dejanje vojaške agresije, sprožene na lažnih predpostavkah«, ki je podžgala in razširila terorizem ne le po celotni regiji, ampak po vsem planetu. V njej je umrlo vsaj 250 tisoč ljudi, verjetno pa še več, poleg tega je trajno destabilizirala ne le regijo, ampak ves svet.

Vedo, zakaj, ne vedo pa, s kom in kako

»Od prvega septembra bodo plačane vse opravljene zdravstvene storitve v javnem sistemu zdravstva,« je ta teden na novinarski konferenci po seji vlade slavnostno napovedal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Ukrep, ki ga je sprejela vlada Roberta Goloba, je eden najpomembnejših elementov nove zdravstvene politike. Je način, s katerim želi vlada okrepiti javno zdravstvo, in je del dolgo napovedovanega stresnega testa, s katerim naj bi v vladi preverjali zmožnosti javnega sistema. »Vsi zdravstveni zavodi imajo tako možnost izvajanja dodatnih storitev po svojih zmožnostih. Delali bodo lahko tudi 115-odstotno,« je ponazoril minister Loredan. A ta ukrep, ki je na prvi pogled videti kot veliko darilo javnemu zdravstvu, bo koristil predvsem zasebnikom.

Omejimo oglaševanje ob cestah

Javna agencija za varnost prometa je izpeljala javno naročilo, s katerim je iskala izvajalce za izvedbo oglaševalsko-komunikacijskih kampanj za letos in za prihodnje leto. Eden od sklopov je zajemal oglaševanje z »jumbo plakati in avtocestnimi panoji«, ki vključuje »najem plakatnih mest ob avtocestah, mestnih vpadnicah in v mestnih središčih«.

Nastop filozofa Slavoja Žižka na Blejskem strateškem forumu

Letošnji Blejski strateški forum je potekal v nekoliko drugačnem razpoloženju kot lanski, v času katerega je imela vajeti v rokah Janševa vlada. Tedaj so se uvodnemu panelu voditeljev, na katerem je sodeloval Janša, pridružili veljaka Višegrajske skupine, nekdanji češki premier Andrej Babiš in madžarski premier Viktor Orbán, in njihov somišljenik, srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ta imena so torej največ zanimanja zbudila lani, letos pa je bilo zagotovo drugače – verjetno največ zanimanja je, poleg gostovanja nekdanjega premiera Velike Britanije Tonyja Blaira, človeka, ki je podprl napad na Irak in povzročil množico vojn, zbudil nastop filozofa Slavoja Žižka.

Zasebne zavarovalnice prosijo ministrstvo, naj vzame milijone evrov

V času epidemije smo se državljani, če je to le bilo mogoče, na široko ognili zdravstvenim ustanovam. Bolnišnice so vse manj nujne posege potiskale v prihodnost, zdravstveni domovi so poskušali omejevati obiske. Posledica vsega tega je bilo seveda manj opravljenih storitev in tudi manj stroškov – pa čeprav smo državljani tudi za dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačevali enako visoke premije.

Ne moreš biti ekonomist, če nimaš tudi političnih mnenj

»Ekonomisti, politiki, domače in tuje institucije se kar naprej ukvarjamo z prašanji, kako smo prišli sem, kjer smo, kje sploh smo in kam gremo. Če ne vemo odgovora na prvo in drugo vprašanje, ni razlogov, da bi poznali odgovor na tretje. Celo če bi znali odgovoriti na prvi dve, bi bil odgovor na tretje vprašanje negotov; netočnost je v ’znanosti’, kot je ekonomija, razumljiva. Ekonomisti sicer menimo, da smo znanstveniki, vendar smo največkrat le pridigarji vsakokrat veljavnih dogem o delovanju gospodarstva in morda bolj teologi kot znanstveniki.«

Poklukar: Naj se zavodi spremenijo v podjetja

Za bivšega ministra Janeza Poklukarja je odziv zdravniških organizacij na zavezo koalicije pod vodstvom Roberta Goloba, da bodo ukinili popoldansko delo zdravstvenih delavcev pri koncesionarjih in zasebnikih, dokaz, da bi morali javne zavode preoblikovati v javna zdravstvena podjetja v 100-odstotni lasti države.

dr. Bogomir Kovač

2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Ekonomija

Zamujena priložnost

Blejski strateški forum (BSF-2022) ni postregel s presenečenji. Slišali smo stare zaveze EU do vojne v Ukrajini in dobili napoved evropskega reševanja energetske krize. Ekonomska vojna z Rusijo prinaša EU več negativnih posledic, kot so evropski voditelji pričakovali in upali. Energetska kriza ni rezultat naključij, temveč posledica sistematičnih zelenih energetskih spregledov in tržnih neoliberalnih zablod. Hkrati pa je del geopolitičnih spletk, za katerimi stoji žalosten niz vojnih zločinov in komaj dojemljivih neumnosti sedanjih svetovnih voditeljev. Rešitve te energetske krize zato ni znotraj obstoječe politične hipokrizije in ekonomske amnezije. Izredni posegi na trge energentov in slovite strukturne reforme zahtevajo več, kot je na Bledu obljubila von der Leynova. Pravilo moči je tod že zdavnaj prevzelo primat nad močjo pravil. Zato je bila blejska parada znova tako brezzoba.

Janko Lorenci

2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Kolumna

Zapeček

Če si star kot Zemlja, če že dolgo zelo malo potuješ, in še to nerad, če si navajen posedati pod lastno lipo, če ne maraš frčati po zraku, potem pa se lepega dne znajdeš v Londonu, te ta London klofne.

Sodniki tožijo EU

Več krovnih evropskih sodniških združenj je vložilo tožbo zoper Svet EU, ker po njihovem mnenju ta popušča Poljski in sprejema kompromise glede neodvisnosti sodstva in sodnikov. Zahtevajo spoštovanje sodb Sodišča EU, pred katerim je bila Poljska večkrat obsojena zaradi krnitve neodvisnosti sodstva, še preden ji je Evropska unija izplačala 35,4 milijarde evrov iz sklada za okrevanje in odpornost.

Bernard Nežmah

2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Pamflet

Gorbačov in Putin

Ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so zahodni in slovenski mediji polni hvale na račun njegovega vladanja, v Rusiji pa je o njem izrekel spoštljivo oceno prezident Vladimir Putin, medtem ko internetni časniki ob rešpektu navajajo vrsto njegovih napak. Vladar, ki je bil v svetu čislan, v domovini pa nepriljubljen. A to ni refleks Putinove dobe; leta 1996 je prvič sodeloval na svobodnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijem Zjuganovom, on pa se je uvrstil na sedmo mesto z vsega pol odstotka glasov. Sramotni polom!

N'toko

2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Žive meje

Kmečki turizem

Opravek me je po dolgem času ponesel na kolesarsko pot skozi center Ljubljane, kjer sem ob srečanju s trumami obiskovalcev hitro prišel do sklepa: nikoli več nočem biti turist. Kakšna neverjetna farsa je vse to! Le zakaj bi si želel biti kjerkoli na svetu eden izmed teh revežev, ki jih njihove aplikacije kot živino poganjajo od enega »pristnega doživetja« do drugega, ne vedoč, da se sprehajajo po Potemkinovi vasi, popolnoma izpraznjenem teritoriju, ki je bil oblikovan izključno po njihovih vnaprejšnjih pričakovanjih in ne odraža ničesar drugega kot njihovo lastno pomanjkanje domišljije. »Lokalne posebnosti in pristna doživetja« so le odraz butastih stereotipov, ki so jih marketingarji zabeležili v fokusnih skupinah in sestavili v turistične pakete za »raziskovalne in avanturistične duše«. V turističnih krajih zato dejansko ne moreš doživeti ničesar. Slikaš se pred praznimi stavbami kot kreten, ješ drago hrano, za katero domačini še slišali niso, in če slučajno srečaš kakega lokalca, te ta zagotovo sovraži.

Kako je Gardsko jezero dobilo puščavo

Prejšnji petek sva s fotoKrajncem, »odeta v cape svojega poklica,« kot bi rekel William Faulkner, navsezgodaj sedla v avto in zdrvela v noč, ki se je čedalje bolj redčila. Ko sva peljala mimo Postojne, je gozdove pod Ravbarkomando oblivala samozavestna filmska svetloba. Če tu umreš, se ti nič ne zgodi, sem si mislil. Kje so slovenski filmarji, ko svetloba – faulknerjevska »svetloba v avgustu« – kliče film? Zakaj tega nikoli ne vidimo v slovenskih filmih? Toda višje, pred nama, v daljavi, so se kopičili oblaki, ki so izgledali kot risbe, kot slikarska platna. Slikarska svetloba, je dahnil fotoKrajnc. Prav res, »pomorsko« kalvarijo, ki sva jo videla (tam nad sabo), bi lahko povsem mirno podpisal britanski ekscentrični romantik J. M. W. Turner. Le še neurje bi naju moralo zgrabiti. In premetavati. Kot barko. A upanje je obstajalo. Od časa do časa je začelo liti. Na polno. In čez čas je ponehalo. Pa spet začelo. In spet nehalo.

Škofja Loka proti hidroelektrarni

Občani Škofje Loke poskušajo skupaj z občino preprečiti gradnjo male hidroelektrarne Puštal na Poljanski Sori pri Hudičevi brvi. Občini je že pred časom s pritožbo uspelo razveljaviti gradbeno dovoljenje, ki ga je škofjeloška upravna enota izdala zasebnemu investitorju. Postopek je bil vrnjen v prejšnjo fazo, zdaj isti investitor poskuša še enkrat.

Volitvomat v predsedniški preobleki

Pobuda Glas ljudstva za predsedniške volitve napoveduje novo, prilagojeno različico volitvomata. To spletno orodje je volivkam in volivcem izbiro lajšalo že pred državnozborskimi volitvami, saj so z njim lahko ugotovili, koliko se njihova prepričanja ujemajo s programi političnih strank. Takrat ga je uporabilo več kot sto tisoč posameznikov in posameznic, kar je dokaz, da je bilo orodje dobro sprejeto. Novi volitvomat bo javnosti dostopen predvidoma konec septembra.

Zdravje na prvem mestu!

Kako je evrovizijski komad In Corpore Sano, ki je pravzaprav del triptiha visokostilizirane kritike meščanstva, postal pop hit leta? Njegova avtorica Konstrakta še zdaleč ni »nova zvezda« srbske pop scene. Od njenih prvih (opaznejših) nastopov bosta kmalu minili dve desetletji. Sprva se je uveljavila kot pevka dveh bendov na robovih mainstreama, zadnja leta tudi samostojno. A ko se je že zdelo, da precej artikulirana vokalistka s samosvojo interpretacijo, omejenim razponom glasu in stoično mimiko počasi tone v ozadje kolektivnega spomina, jo je nastop na letošnjem srbskem izboru za popevko Evrovizije dobesedno izstrelil v srčiko obče prepoznavnosti.