MLADINA Trgovina
  • Dr. Igor Saksida, literarni zgodovinar

    Profesor Igor Saksida je ugleden raziskovalec mladinske književnosti srednje generacije, ki v svojih delih nova dognanja in spoznanja predhodnikov združuje s sodobnimi teoretskimi izhodišči. Za diplomsko delo iz književnosti je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani prejel študentsko Prešernovo nagrado in se kot mladi raziskovalec posvetil preučevanju različnih literarnih zvrsti. V magistrski nalogi se je ukvarjal s poezijo (Komunikacijski modeli v slovenski mladinski poeziji, 1992), v doktorski disertaciji pa je obravnaval dramska dela (Umeščenost mladinske dramatike v slovensko književnost, 1996). Ne ukvarja pa se le z zgodovino in teorijo mladinske književnosti, ampak tudi z didaktiko književnosti. Je avtor številnih del o literaturi in poučevanju (med njimi so Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko, Slovenska mladinska dramatika in Bralni izzivi mladinske književnosti). Je dolgoletni predavatelj na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Kopru. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Ekonomija

    Družbena banka nizkih obresti

    Etične banke – nekateri jih imenujejo tudi družbene, državljanske ali trajnostne banke, pravzaprav pa temeljijo na zadružnih načelih, vendar jih nadgrajujejo – so marsikje v zahodni Evropi in ZDA alternativa komercialnim bankam, ki temeljijo le na načelu dobičkonosnosti, skrb za razvoj skupnosti, za blaginjo državljanov in podjetij pa je zanje (vse bolj) drugotnega pomena. Etične banke, čeprav (za zdaj) na finančnem trgu sestavljajo zanemarljiv segment, ravnajo drugače, saj postavljajo v ospredje preglednost poslovanja, predvsem pa skrb za skupnost, kar v praksi pomeni, da pri vsakem posojilu za to usposobljeni člani zadruge preverijo, kakšen socialni in ekološki učinek bo odobreno posojilo imelo na skupnost. Ker projekte evalvirajo zadružni strokovnjaki, tesno vpeti v lokalno okolje, se zmanjša stopnja tveganja pri naložbah; to omogoča zelo nizke obrestne mere, provizij pa v teh bankah tako ali tako ne poznajo. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Politika

    Drago Šketa, novi generalni državni tožilec

    Od dosedanjih generalnih državnih tožilcev je Drago Šketa v mnogočem drugačen. Je precej mlajši. Je precej manj politično profiliran od svojih predhodnic in predhodnikov, ki so bili včasih celo vidni predstavniki političnih strank. In zdi se, da bo tožilstvo pod njegovim vodstvom tudi bolj odprto javnosti, kot je bilo doslej. Za petletni mandat, ki ga bo prevzel v začetku prihodnjega meseca, si je poleg večne prioritete uspešnejšega pregona gospodarskega in bančnega kriminala ter korupcije zastavil tudi nekatere skorajda pozabljene ideale, recimo pravice delavcev. Kot osnovno zavezo pa si je kljub vsemu postavil dvig ugleda pravosodja kot celote, ki je, tega se zaveda, žal najbolj odvisen od obsodilnih sodb v najodmevnejših primerih. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Družba

    Jošt Jakša, gozdar in gasilec

    Osrednji nalogi Jošta Jakše sta skrb za 60 odstotkov Slovenije in vodenje organizacije z več kot 160 tisoč člani. Že nekaj let igra eno glavnih vlog v skrbi za slovenske gozdove, ki pokrivajo skoraj dve tretjini površine države. Poklicni gozdar, ki je vrsto let vodil Zavod za gozdove Slovenije, je na pobudo kmetijskega ministra Dejana Židana leta 2013 sprejel bolj pisarniško delo – postal je direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Istega leta je bil izvoljen tudi na položaj predsednika Gasilske zveze Slovenije, največje organizacije v državi, ki združuje več kot 160 tisoč članov in ki v javnosti uživa tudi daleč največji ugled. Sam je član Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana mesto. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Kultura

    Weronika Szczawinska

    Poljska režiserka Weronika Szczawinska (1981) je že desetletje pred »brutalnim« vstopom hrvaškega režiserja Oliverja Frljića na poljsko gledališko sceno v predstavah razgrajevala podobo Poljakov kot »trpečega« in »nedolžnega« naroda, prepričanega, da je, ker naj bi bil »izbrani narod«, zaradi trpljenja v preteklosti upravičen do poprave krivic že »na zemlji«. Szczawinska se, tako kot Frljić, ukvarja s temami, ki so v poljski družbi tabu, vendar se v primerjavi s hrvaškim režiserjem, ki odkrito in brezkompromisno napada tamkajšnje konservativne in klerikalne kroge, odstiranja tabujev loteva s subtilnimi gledališkimi postopki, teze pa podkrepi s spoznanji iz doktorske naloge, v kateri je preučevala posledice kolektivne amnezije poljskega naroda. Več

  • Klemen Košak  |  foto: Uroš Abram

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Ekonomija

    Dr. Marko Kržan, sociolog in politični delavec

    Marko Kržan je doktor sociologije, a si je želel, da ga opišemo kot političnega delavca. »Rad bi rehabilitiral ta izraz,« pravi. Z njim smo se pogovarjali, ker je pred kratkim izšla njegova knjiga z naslovom »Marxova teorija vrednosti in razredov«. Napisal jo je na podlagi disertacije, s katero je doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti, in se najizčrpneje ukvarja s transformacijskim problemom. Gre za vprašanje znotraj marksistične teorije o tem, kako se vrednosti blaga spreminjajo v cene in presežne vrednosti v dobiček, vendar knjiga ni suhoparna akademska razprava. Rešitev transformacijskega problema je pomembna pri dokazovanju izkoriščanja v kapitalizmu in je tako podlaga za razbijanje vladajoče ideologije ter načrtovanje boljše družbe. »Kritika kapitalizma je pogoj za nastanek družbe, v kateri ne bomo živeli zato, da delamo, ampak bomo delali tako, da bomo lahko bolje živeli in preprečili okoljsko katastrofo,« so pri založbi Sophia predstavili knjigo. Kržan sicer hodi v službo v državni zbor, kjer je strokovni sodelavec poslanske skupine Združena levica. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Politika

    Dr. Andraž Teršek, ustavnik

    V času, ko svet vse bolj pozablja na številne, pred dolgimi desetletji v ustavne listine in mednarodne konvencije zapisane človekove pravice in ko poleg tega na slovenskem ustavnem sodišču poteka zamenjava dveh tretjin personalne sestave, smo se pogovarjali z dr. Andražem Terškom, enim najplodovitejših piscev na tem področju. Po njegovem mnenju je slovensko ustavno pravo, ki ga najpomembnejše kroji ustavno sodišče, krenilo v napačno smer. Ustavni sodniki vedno bolj pozabljajo na zapuščino svojih predhodnikov, ki so soustvarjali pravno in predvsem socialno državo, o čemer se je na ustavnem sodišču zadnja leta skorajda izgubila vsaka sled. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Družba

    Prof. dr. Rafael Mihalič, energetski strokovnjak

    Pri oskrbi z električno energijo se v Evropi dogajajo veliki premiki. Kar 90 odstotkov novih elektrarn, ki so bile lani zgrajene na območju EU, izkorišča enega od obnovljivih virov. Več kot polovica novih zmogljivosti pripada vetrnim elektrarnam – te so po skupni nameščeni kapaciteti že presegle zmogljivosti evropskih termoelektrarn na premog. Več

  • Klemen Košak  |  foto: Borut Krajnc

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Politika

    Stane Saksida, sociolog

    Vlada je pred tremi tedni predstavila vizijo 2050, s katero je napovedala, da bomo čez 30 let samozavestno živeli kakovostno življenje v skupnosti, kjer bomo drug drugemu zaupali. Ta vizija je zanič, pravi Stane Saksida, ki nekaj ve o teh rečeh. Po izobrazbi je filozof in psiholog, je pa tudi (samouki) sociolog, ki je bil med pobudniki in usmerjevalci razvoja sociologije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je raziskovalec in dolgoletni direktor Inštituta za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani, ukvarjal se je predvsem z družbeno razslojenostjo, družbeno močjo, nesoglasji, načrtovanjem družbenega razvoja, vrednotami v razvoju … »Svojo široko metodološko izobraženost in smisel za operacionalizacijo in analizo je kot svetovalec in mentor prenašal v kolegialno okolje. S svojo osebnostjo je ustvarjal odprt prostor za sociološko analizo in za kritičen spoprijem z družbeno-razvojnimi problemi,« je o njem pred časom zapisal dolgoletni sodelavec Niko Toš. Saksida je raziskoval oziroma predaval tudi v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Angliji in na Škotskem, Unesco pa ga je poslal v Mehiko kot strokovnjaka za družbeno načrtovanje. V času Jugoslavije je sodeloval pri oblikovanju dveh strategij razvoja Slovenije. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    Irena Rogelj

    V Sloveniji se v zadnjem času veliko govori o mleku. Nestrokovni članki o domnevni škodljivosti kravjega mleka so dvignili veliko prahu in sprožil ostre odzive strokovnjakov. Naša sogovornica je od odgovarjanja na takšne trditve že utrujena. Ne gre namreč za nov pojav. Takšne trditve se pojavljajo ciklično vsakih nekaj let, nato pa spet potihnejo. Nasploh je mleko, ena najbolj razširjenih prehranskih surovin in ena redkih, ki jih Slovenija pridela več, kot jih porabi, pogosto predmet raznih novih teorij in dvomljivih opozoril. Več