dr. Bogomir Kovač

29. 5. 2015  |  Mladina 22  |  Ekonomija

Telekom

Prodaja in privatizacija Telekoma se po desetih letih bližata epilogu, v domala filmski zgodbi političnih zablod in ekonomskih nerodnosti. Ni pomembno, zakaj, kako in komu prodajati, važno je, kaj komu koristi in kdo ne bo odgovoren. Posli podjetja, razvoj države, intelektualni in finančni kapital so drugotnega pomena. Privatiziramo, kar še imamo vrednega, za pametne rešitve je že prepozno. Zato prevladujejo politični molk, ekonomska cenzura, zarota prepričanja, da to zgodbo čim prej končamo, ker ni drugih alternativ.

Maja Novak

29. 5. 2015  |  Mladina 22  |  Ihta

2085

Nobenega dvoma ni, da se nam bosta v razmerah neoliberalizma in demokracije čez sedemdeset let cedila med in mleko. Gospodarstvo bo raslo kot konoplja in konoplja bo rasla, no, točno tako kot konoplja, besed revščina in prekariat sploh ne bomo poznali, slehernemu Slovencu bodo ob rojstvu zagotovljene ne le ena, temveč kar tri službe, do zadnje drobtine se bomo znebili vsega državnega premoženja, stavbo parlamenta bomo prodali Kitajcem in jo nato najemali od njih, vsak politik pa si bo dal prišiti še eno glavo, ker dve vesta več od ene. Samo sprti bomo še vedno med sabo, samo to bo kazilo idilo. Seveda bomo na zunaj že zdavnaj presegli današnje ideološke razlike in politične stranke bodo nosile docela drugačna imena, ampak zanesi se na Slovenca: ni takega rajskega vrta, da v njem ne bi našel drevesa ločevanja med dobrim in zlim in na njem jabolka spora.

Janko Lorenci

29. 5. 2015  |  Mladina 22  |  Kolumna

Kurjač

Nevarnost, da bi Slovenska matica zaradi pomanjkanja denarja umrla, je sramota, so prejšnji teden zapisali pisatelji. Njihov protest je upravičen. Toda trda prede vsej kulturi in številnim ljudem v njej.

Bernard Nežmah

29. 5. 2015  |  Mladina 22  |  Pamflet

Kontaminiran jezik

Značilnost diktatur in avtokratskih režimov ni samo nasilje nad opozicijo in drugačnimi mnenji, ampak tudi iznajdba in populariziranje lastnega jezika. Nemški Žid Viktor Klemperer je napisal knjigo »Govorica tretjega rajha«, v katerem je pokazal, kako je nacizem soustvaril tudi besednjak, ki je zavladal v mentaliteti družbe. Med drugim izpostavlja pojem »heroj«, ki je naenkrat označeval samo še podvige nemške vojske, ne pa junaštva taboriščnikov, ilegalcev in arijskih žena, ki so se uprle pritiskom, da se ločijo od svojih judovskih mož. To je danes znano in sprejeto, kaj pa govorica komunizma? Ko je po drugi vojni v Jugoslaviji hotel partijski režim s kom obračunati, mu je pritaknil naziv – fašist. Z njim pa je seveda zrasla množica antifašistov, ki so veljali že zaradi svojega imenovanja apriorni pozitivci, pa četudi so za seboj puščali deset tisoč in več človeških trupel v Kočevskem rogu in Barbarinem rovu. Kar je nenavadno, je ponovna mobilizacija pojma antifašizem na Slovenskem. Zgodovinska raba tega termina je bila sama v sebi nesmiselna. Sovjetska zveza je leta 1945 razglasila zmago nad fašizmom, s katerim se sploh ni bojevala. Fašizem je vladal z Mussolinijem v Italiji, medtem ko je Sovjetsko zvezo napadel Hitlerjev nacizem. Stalinove armade so porazile nacizem in ne fašizma. Podobno na Slovenskem, kjer je fašizem kapituliral leta 1943, zmagoviti maj 1945 pa beleži konec nacistične okupacije.

Vlado Miheljak

29. 5. 2015  |  Mladina 22  |  Dva leva

Odstop!

Če bi v kakšni bebavi »javnomnenjski anketi«, kakor ad hoc glasovanja bralcev spletnih strani ali (nekoliko bolj aktivnega) odzivanja na televizijska vprašanja poimenujejo nevedni novinarji, ljudi vprašali, ali podpirajo zahteve po odstopih, bi z veliko večino odgovorili pritrdilno. Odstope koga in v kakšnem kontekstu? Saj ni važno. Odstopi pač. Odstopi nasploh. Odstopi kot domnevni ovinek čez težave. Problem aktualne Slovenije je tudi v tem, ker zahteve po odgovornosti, po prevzemanju odgovornosti, objektivne ali subjektivne, enačijo z odstopi. Odstop je v situaciji, ki jo je treba in ko jo je mogoče popravljati, morebitno končno, ne pa začetno dejanje.

Grega Repovž

29. 5. 2015  |  Mladina 22  |  Uvodnik

Predsednik republike

Predsednik republike se je na maturantski paradi vedel prostaško, njegovi vzkliki pa so bili seksistični – sploh če se zavemo, da je ta 51-letni moški z »miško« označil komaj polnoletna dekleta. Je lahko kaj bolj zavrženega kot seksizem – sploh ko gre za mlada dekleta? To je vulgarno in prostaško vedenje – tudi če ne bi šlo za predsednika, ampak naključnega moškega, ki bi se tako vedel do mladih deklet. Postavite se v položaj očeta katere od njih.