• 25. 8. 2023  |  Mladina 34  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Hrvaška

    Komentar / Berači in sinovi

    Recimo, da je R. Š. igralec v predstavi z očitnimi prvinami groteske in družbene satire, v kateri so predstavljene razmere na Hrvaškem, vendar R. Š. ni Rade Šerbedžija. V tej uprizoritvi igra samega sebe, žrtev krivične države, ki mu hoče kot zadnjemu beraču – toda on »ni berač in bi bil raje brezdomec, kot da bi vzel karkoli tujega« – odvzeti krvavo prigarano lastnino, in to na prelepem kraju, tik ob morju v mestu Sali na Dugem otoku. Eh, te preklete lokalne oblasti! Ti pritepenci! Njemu bi vzeli stanovanje s pogledom na modrino morja, njemu, »prostovoljcu v domovinski vojni«, ki je, kakor pravi, »celo puško kupil sam«.

  • Komentar / Kitajska v krizi

    Kitajsko avgusta 2023 pretresa finančna in vse bolj tudi ekonomska kriza, razvojni model države je trčil ob klasične meje dolžniške ekonomije. Nekritično prevzemanje finančnih vzvodov ameriškega finančnega kapitalizma, urbanega blišča in bogatenja je privedlo do podobnih rezultatov. Tudi avtoritarnemu kitajskemu političnemu kapitalizmu se ni uspelo izogniti inherentni nestabilnosti prevzetega finančnega modela, visoki zadolženosti, pokom nepremičninskih balonov. Problem ni stara modernizacija družbe, temveč tvegano dolžniško financiranje države in podjetniški pohlep. Kitajska je zadnjih dvajset let reševala stagnacijo zahodnega kapitalizma. Danes je za ZDA, EU in Japonsko iz poslovnega partnerja postala politični nasprotnik. Dolžniška zanka ni nerešljiv problem. Kitajska nedvomno bolj kot druge vodilne države politično nadzira svoje gospodarstvo in družbo. To je hkrati njena priložnost, pa tudi prekletstvo. Globalno 21. stoletje bo lahko pripadlo Kitajski, če bo rešila to enigmo.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Kolumna

    Komentar / Blaga ali brutalna?

    Svet pada iz krize v krizo in to obnavlja staro vprašanje, ali se v takih razmerah bolje znajdejo demokratične ureditve ali avtokratske. Različne raziskave epidemije in podnebne krize govorijo, da sta oba sistema ekonomsko tako rekoč enako učinkovita. To je majhno presenečenje.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Dva leva

    Komentar / Ščipov nemir

    Hja, dnevi tik pred izvolitvijo novega koordinatorja ali koordinatorke stranke Levica bodo pestri in intenzivni. Ne samo zaradi predvidoma živahnega znotrajstrankinega dogajanja, ampak tudi zaradi polnjenja lune v tistih dneh. Ne le »lunatiki« in tisti, ki jih premika bibavica, tudi klasična psihiatrija in psihologija poznata in priznavata učinek polne lune ali ščipa. Ta konstelacija ne prinaša vsebinskih determinant, vsekakor pa intenzivnost vzdraženja psihofizičnega sistema. V tistih dneh imajo menda v psihiatričnih ustanovah pravo »norišnico«. Pač, ko pride cikel, ko se luna in sonce postavita vis a vis, naj bi bili ljudje bolj intenzivni in odzivni. Umetniki ustvarjalni, kriminalci destruktivni, tatiči podjetni, ljubimci nenasitni … Še več. Moj prijatelj, sicer znan po tem, da dobro riše in je nasploh en tak poosebljeni mucho macho, trdi, da mu v času ščipa bolj rastejo dlake in nohti. Ravno toliko, da ne reče, da se za kakšno noč spremeni v volkodlaka. A kakorkoli že. Faza polne lune proizvede stanje, ki mu pravimo ščipov nemir. Čas intenzivne vzdraženosti, napetosti. Zato naj se takrat ne bi spuščali v pomembne življenjske odločitve. Kaj to pomeni za velike politične odločitve, bomo kmalu videli na primeru Levice. Kdo bo po novem zavijal v luno in kako. Eno je zdaj bolj ko ne gotovo. Mesca bo odplaknila polna luna. In če je Mesec preteklost stranke, je nadvse iritirajoče vprašanje, kdo bo strankina prihodnost.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Uvodnik / Krivci

    Saj je neizmerno lepo in tudi srce izpolnjujoče gledati župane in občinske svetnike pa ministre in bivše ministre, poslance in prvake strank, kako hodijo bodrit in pomagat na poplavljena območja tudi tri tedne po poplavah. A vendar se slabega občutka, ko to gledamo, nekako ne moremo znebiti: to so ljudje, prav ti dolgoletni lokalni in državni politiki, ki v Sloveniji vedrijo že desetletja na lokalni in državni ravni, ki so v velikem obsegu dejansko odgovorni za razsežnosti posledic poplav. Ali bolj grdo rečeno: marsikateri župan in občinski funkcionar, ki danes teka v škornjih po svojem kraju, še zdaleč ne vsi seveda, ima razsežnost katastrofe na svoji vesti. Enako velja za državne politike – skupaj z obema bivšima predsednikoma vlade, ki danes neutrudno šibata po poplavljenih krajih in vihtita lopato: Janezom Janšo in Borutom Pahorjem.