• Monika Weiss

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Družba  Za naročnikeVeč

    Gospodarji subvencij

    Statistični podatki so alarmantni: v letih 2021–2023 je v Sloveniji samooskrba s sadjem znašala od 14 do največ 29 odstotkov, samooskrba z zelenjavo pa je v istih treh letih padla s 43 na 33 odstotkov. Za lani, leto 2024, podatkov še ni, po prvih ocenah kmetijskega ministrstva pa naj bi bili vsaj pri vseh pomembnejših sadnih vrstah v intenzivnih nasadih doseženi »pomembno večji« hektarski pridelki. Bolj smo samooskrbni pri žitih in mesu, več kot 80-odstotno, ter pri jajcih, kjer smo tik pod 100 odstotki. Ob teh statistikah smo podrobneje pogledali, kam so v letu 2024 šle kmetijske subvencije, kaj v kmetijstvu je Slovenija spodbujala z javnim denarjem. In ugotovitve? Med sto največjimi prejemniki so bili (tudi lani) zlasti živinorejci in mesnopredelovalni giganti, številni v lasti tujcev, ki se osredotočajo na zvišanje dobička v širši regiji, bistveno več kot sadjarjev in zelenjavarjev pa je vinarjev. Več

  • Monika Weiss

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Družba  Za naročnikeVeč

    »Pritlehno« / Nove metode projedrskega portala jedrska.si

    V Knjižnici Otona Župančiča na Kersnikovi ulici v Ljubljani je bilo za 22. januarja napovedano predavanje geografa, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani dr. Dušana Pluta, na katerem naj bi predstavil svojo lani izdano knjigo Jedrska energija – Ne, hvala!. Več

  • Luka Volk

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnikeVeč

    Janševi mitingi resnice

    Devetega februarja 1950, bilo je na vrhuncu protikomunistične histerije, ki jo je povzročila hladna vojna, je republikanski senator iz Wisconsina Joseph McCarthy javno oznanil, da ima seznam 205 oseb, članov komunistične partije, ki naj bi bili delovali v ameriški vladi. Sledilo je obdobje »makartizma«, protikomunističnega lova na čarovnice, neskončnih preiskav in zaslišanj ter paranoje, ki se je iz politike prelivala tudi drugam. V domnevni komunistični komplot, napad na ameriške vrednote, naj bi bili vključeni še posamezniki iz zabavne industrije, Hollywood torej, in seveda akademiki, profesorji in raziskovalci na univerzah, ki so v mlade glave vcepljali levičarske zablode. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  UvodnikVeč

    Uvodnik / Pred velikim pokom

    Vrniti se je treba v tisti večer v Parizu, bila je sobota, 7. decembra lani, ko se je na otoku Île de la Cité v obnovljeni katedrali Notre-Dame zbrala svetovna politična in ekonomska smetana. Zvezda večera pa ni bil francoski predsednik Emmanuel Macron, temveč sveži zmagovalec ameriških volitev Donald Trump. Francoski mediji so poročali, da si je Macron močno prizadeval za to, da je Trump prišel v Pariz. Dolgoletnim francoskim opazovalcem ni ušlo, da je šlo za nekakšen skupen poskus evropske politike in diplomacije, če se malce prosto izrazimo, omrežiti samodržca in nevarnega avtokrata. Bolje ga je imeti ob sebi, se z njim vsaj pogojno razumeti, kot ga imeti za nasprotnika. Več

  • Ddr. Rudi Rizman

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Svet  Za naročnikeVeč

    Zaton demokracije, vzpon avtokracije

    Enaindvajseto stoletje je prineslo razočaranje vsem, ki so pričakovali, da se bo popolnoma razlikovalo od prejšnjega. Tega je britanski zgodovinar judovsko-avstrijskega rodu Eric Hobsbawm označil za »stoletje skrajnosti«, Francis Fukuyama pa je za to stoletje preoptimistično napovedal »konec zgodovine«, kot smo jo poznali v prejšnjem. Hobsbawmovo »stoletje skrajnosti« se v tem stoletju nadaljuje z represijo, vojaškimi spopadi, tudi s pojavi množične nasilne smrti, kakršen je (izraelski) genocid v naši bližini, resnimi geopolitičnimi turbulencami in erozijo demokratičnih institucij. Pri zadnji je svet pozabil na svarilo nemškega pisatelja in nobelovca Thomasa Manna, da ljudje vse prevečkrat jemljejo demokracijo za nekaj samoumevnega in pozabljajo, s kakšnimi boji in žrtvami smo prišli do nje. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Družba  Za naročnikeVeč

    »S konopljo je kot z olivami – imaš jih rad ali jih sovražiš«

    Gregor Kocijančič | foto: Borut Krajnc

    Mikrobiologinja in doktorica biomedicine Tanja Bagar je strokovnjakinja za medicinsko rabo konoplje in kanabinoidov. Ukvarja se s številnimi raziskovalnimi projekti (tudi onkraj raziskovanja kanabinoidov) in pedagoškim delom na univerzi Alma Mater Europaea, kjer predava mikrobiologijo, biokemijo in rabo konoplje in kanabinoidov v medicini, deluje pa tudi kot direktorica in soustanoviteljica mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna. Ta si med drugim prizadeva za omogočanje dostopa do preverjenih, utemeljenih in znanstvenih informacij o konoplji, njenih učinkovinah in zdravilnih potencialih. Znanstvenica, ki je podpisala tudi obsežno poljudnoznanstveno študijo Konoplja v medicini, se lahko sicer pobaha z izjemnimi akademskimi dosežki in kopico referenčnih priznanj. Ker se ukvarja z raziskovanjem zdravilnih potencialov snovi, ki je pri nas izredno stigmatizirana, njeno povsem strokovno delo, usmerjeno v dobrobit pacientov, vztrajno napadajo zagovorniki prohibicije. Napadalnost teh se je v času referenduma o legalizaciji konoplje tako okrepila, da se znanstvenica vedno bolj boji, da ta boj izgublja. Več

  • Luka Volk

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Družba  Za naročnikeVeč

    Panika med vplivneži

    Že to besedilo je težko napisati, ne da bi se ujeli v zanko, ki so jo nastavili v SDS. Zato pojdimo počasi in po korakih. Vlada je ob koncu leta predstavila predlog novega zakona o medijih. Lagali bi, če bi zapisali, da je popoln, in zagotovo bi bil lahko ambicioznejši. A zanimivo je predvsem, da je največ prostora v javni razpravi o njem zadnje dni pripadlo besedi, ki se v predlogu zakona pojavi samo šestkrat – to je besedica »vplivnež«. Več

  • Jure Trampuš

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnikeVeč

    Razprava o zmedenem zakonu

    Včasih je treba stopiti korak nazaj, zadihati in na vse skupaj pogledati od daleč. Vlada je na zadnji lanski seji sprejela predlog novega zakona o medijih in ga poslala v parlament. Besedilo je bilo že leto dni v javni razpravi, zdaj se bodo z njim, dopolnjenim, spremenjenim, popravljenim, spoprijeli poslanci. Še preden se je v parlamentu začela politična razprava, pa je završalo na družbenih omrežjih. Pojavili so se očitki o napadu na svobodo govora, ljudje so podpisovali peticijo, evropski poslanec Branko Grims pa je predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal pismo, v katerem je govoril o cenzuri, ki naj bi ogrožala slovensko demokracijo. Več

  • Borut Mekina

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Družba  Za naročnikeVeč

    Eles predlaga nov sistem omrežnin

    Redkokdaj smo lahko predsednika vlade Roberta Goloba videli tako razjarjenega kot konec minulega leta, ko je v imenu vlade napadel sicer neodvisno agencijo za energijo: agencija naj do 1. februarja ukine »popolnoma neprimeren« način obračunavanja omrežnine in naj nazaj uvede starega, svetniki pa naj odstopijo, je zahteval. »Ne moremo si več zatiskati oči, da je metodologija kakorkoli ustrezna. Ljudje, ki so za to odgovorni, morajo nositi posledice,« je bil oster. Dan za tem, 24. decembra, je Golob za Mladino v intervjuju povedal, da so v vladi preverili nove številke in dejansko stanje, na podlagi katerega sedaj agencijo pozivajo k ukrepanju. Po pozivu sta svet agencije že zapustila dva svetnika, zaradi česar je sedaj ta nesklepčen. Več

  • Stanka Prodnik

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Kultura  |  TV  Za naročnikeVeč

    TV komentar / Ubogi davčni utajevalci

    Vse skupaj se je začelo konec lanskega leta, ko je davčna uprava javno sporočila, da je od platforme OnlyFans, kjer lahko vsakdo v zameno za plačilo ponuja svoje gole, erotične ali pa prave pornografske posnetke in fotografije, pridobila seznam slovenskih izvajalcev te dejavnosti. OnlyFans je še ena od platform, kot so Uber, Glovo, Airbnb in Booking, le da predmet ponudbe niso prevozi, stanovanja ali dostava, ampak telesa in seks. Družba OnlyFans izvajalcu pobere 20 odstotkov, preostalih 80 odstotkov pa nakaže izvajalcu na njegov račun. No, teh 80 odstotkov je prejemek kot vsak drug. In vsak, ki dobi neki prejemek za svojo dejavnost, je tudi v Sloveniji od njega dolžan plačati davke in druge prispevke. Če tega ne stori, dela na črno. Več

  • Kralj desnih trolov

    Njegovo ime gre nemškemu kanclerju težko z jezika, a je bilo vseeno takoj jasno, koga ima v mislih. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnikeVeč

    Politični vrh je pred zahtevno nalogo, katere posledice bodo vidne več let 

    Pred predsednico republike, predsednikom vlade in državnim zborom je leto pomembnih kadrovskih odločitev, ki se z imenovanjem guvernerja Banke Slovenije vlečejo še od lani in se bodo končale spomladi prihodnje leto z menjavo petih ustavnih sodnikov. Vmes, do 25. februarja letos, bo treba izvoliti še novega varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Do zdaj sta se med tistimi z največ možnostmi omenjali predvsem direktorica Pravnega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad in Simona Zavratnik s Fakultete za družbene vede, poslanci pa so v torek od predsednice Nataše Pirc Musar dobili na mizo ožji izbor štirih imen. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Dva leva  Za naročnikeVeč

    Komentar / EUroboros

    Evropa se je ujela za lasten rep. Je kot mitska kača uroboros, ki žre lastno telo, se samouničuje, da bi preživela, se regenerirala in reinkarnirala. Ne vem, morda je to motiv avtodestruktivne dejavnosti. A reinkarnacija ne obnovi forme in vsebine, ampak ju transformira v novo. Včasih v diametralno nasprotno. In to, kar je na vidiku, kar se koti, je negacija zveze, s katero smo se samoočarali, v katero smo projicirali naivno iluzijo. No, iluzija je kar dolgo držala. Sedaj pa smo prišli v kritično točko, ko ni poti nazaj. In tudi naprej ne. Evropa, združena Evropa, ne ve, kaj početi sama s seboj. Najprej je zanikala probleme, tiščala glavo v pesek, da bi se obranila pred populizmom, avtoritarnostjo, nedemokratičnimi vzgibi, sedaj je ubrala obratno metodo in taktiko: sama se oprijema populizma, avtoritarnih vzgibov, antidemokratičnih postopkov, da bi se ubranila pred antidemokrati, avtokrati, populisti. Ne zna oblikovati demokratičnih rešitev za realne probleme, a ko ljudje izvolijo populiste, ki ponujajo lahkotne rešitve, poskuša tudi z neupoštevanjem ali nepriznavanjem volilnih izidov poseči v dogajanje. Značilen primer je Francija v prvem primeru, Gruzija in Romunija v drugem … Več

  • Borut Mekina

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Svet  Za naročnikeVeč

    Kaj želi Zuckerberg?

    Ste opazili, da na Facebooku ne morete zaslediti veliko kritičnih zapisov o izraelskem napadu na Palestino? Ali na splošno, številnih pomembnih družbenokritičnih ali aktualnih vsebin? To ni zgolj privid, ampak posledica algoritmov, ki jih uporabljajo v podjetju Meta, lastnici spletnih platform, kot sta še Instagram ali Threads. O teh težavah so lani javno pisali v Inštitutu 8. marec. Opozorili so, da so jim na Instagramu ali Facebooku brez posebne obrazložitve znižali domet njihovih objav, na primer med slovito kampanjo o referendumu o vodah, med kampanjo o Anhovem, odstranili so več njihovih objav o reproduktivnih pravicah, celo o revščini v šolah … Še bolj pa so v zadnjih letih te Facebookove algoritme začutili mediji. Praktično vsa vsebina Mladine je bila na primer lani na Metinih platformah dlje časa omejevana zaradi objave peticije Dost je!, v kateri smo zbirali podpise za končanje izraelskih napadov na Gazo. Več

  • Moje sledi neke vojne

    To je zgodba o tem, kako je v devetdesetih letih jugoslovanska družba, ki je iz nasilja naredila junaštvo in ga tudi normalizirala, zdrsnila v katastrofo. Več

  • Borut Mekina

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Svet  Za naročnikeVeč

    Koliko prijaznih let nas še čaka?

    Leta 2000 se je v Avstriji zgodil škandal. Ker sta ljudska stranka (ÖVP) in skrajno desna FPÖ, ki jo je vodil Jörg Haider, oblikovali koalicijo, so dunajske ulice za več dni preplavili protestniki. Kar 250 tisoč ljudi, študentov, sindikalistov, predstavnikov nevladnih organizacij, je demonstriralo z geslom »Nikoli več«. Ogorčeni niso bili le Dunajčani, ampak vsa EU. Tedanje članice EU so zamrznile dvostranske diplomatske odnose z Dunajem, avstrijski politiki pa so bili izključeni z neformalnih srečanj. Več

  • Luka Volk

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  DružbaVeč

    Bodo občine po novem lahko uvedle davek na psa?

    Zavetišč za zapuščene živali po državi krvavo primanjkuje, tista, ki so, pogosto pokajo po šivih in se spoprijemajo s težavami pri financiranju svojih dejavnosti. Po veljavnem zakonu o varstvu živali, ki ga je sprejela prejšnja vlada, morajo občine kriti prvi veterinarski pregled ob namestitvi in stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču prvih 30 dni, od 30. do 120. dneva jih krije imetnik zavetišča, če žival ni prej oddana, po 120 dneh pa stroške prevzame država. Predlani je v ta namen nakazala več kot poldrugi milijon evrov, lani podobno vsoto. Več

  • Luka Volk

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  SvetVeč

    Prilizovanje oranžnemu možakarju

    Ann Telnaes, z ugledno Pulitzerjevo nagrado nagrajena karikaturistka, ki je vse od leta 2008 delala za ameriški časopis Washigton Post, je dala odpoved. Pri časopisu, ki je v lasti lastnika Amazona, magnata Jeffa Bezosa, so ji zavrnili objavo karikature, na kateri je upodobila Bezosa skupaj z drugimi medijskimi in tehnološkimi mogotci – Markom Zuckerbergom (Meta), Samom Altmanom (OpenAI) in Patrickom Soon-Shiongom (Los Angeles Times) – ter Miki Miško, maskoto koncerna Disney, kako klečijo pred novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Več

  • Luka Volk

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Družba  Za naročnikeVeč

    Ne na mojem dvorišču!

    Prejšnji mesec, tik pred prazniki, je gradbeni inšpektor presodil, da se mora šest invalidov (gre za osebe s težavami z duševnim zdravjem), prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj bi morala biti hiša opredeljena kot prostor, v katerem se izvaja institucionalno varstvo, ne pa kot enostanovanjska hiša. Podobno je zdaj presodil še za objekt, ki deluje v okviru istega zavoda v Renčah. S pristojnih ministrstev so sicer prišla zagotovila, da se uporabnikom ni treba izseliti, v zavodu pa so se na odločbi pritožili. Več

  • Dora Trček

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Svet  Za naročnikeVeč

    Uporabniki znova tožijo Apple

    Brez izdelkov ameriškega tehnološkega velikana Appla si danes marsikdo ne zna več predstavljati vsakdanjika. A korporacija je zadnja leta vpletena v številne kolektivne odškodninske tožbe, med drugim zaradi namernega upočasnjevanja delovanja in zmanjševanja nabora funkcionalnosti posameznih modelov priljubljenega telefona iPhone. Tokrat gre za njeno virtualno pomočnico Siri, ki naj bi bila brez vednosti in dovoljenja prisluškovala uporabnikom iPhona in drugih naprav. Več

  • »Tu je Slovenija«

    Kdor vstopi v poslovalnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vsaj na Miklošičevi cesti v Ljubljani, poleg table z obvestilom o uradnih urah opazi tudi napis: »We inform you that we only communicate in Slovenian language.« Pač, če ne govorite in ne razumete slovensko, tu nimate kaj iskati, pravic iz zdravstvenega zavarovanja si ne morete urejati. Na zavod smo se obrnili z vprašanji, ali gre za osamljen primer ali za navodilo z vrha zavoda in ali sploh obstaja kaka dostopna točka, kjer omogočajo urejanje zadev tudi posameznikom, ki ne obvladajo slovenščine. Več

  • Arvid Haitsch

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Svet  Za naročnikeVeč

    Nekateri so že skoraj na cilju

    Norveški poslanec Ola Elvestuen je naglo koračil po oselskih ulicah proti izhodiščni točki, na kateri je začel izpolnjevati svojo življenjsko nalogo. Tik za mestno hišo so postavili prvo javno polnilnico za električne avtomobile. Pred več kot 20 leti, ko je bil mestni svetnik, je dosegel postavitev te polnilnice in od takrat je prehodil že precejšen del poti do cilja – mesto rešiti izpušnih plinov in hrupa avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem. Veselo je pokazal na pristanišče: »Trajekti so tudi že vsi električni.« Elvestuen je poslanec liberalne stranke (v norveščini Venstre, dobesedno Levica). Ta je v sedemdesetih letih naravovarstvena načela prepoznala kot pogoj za svobodo in demokracijo in jih odtlej dosledno uveljavlja. Več

  • Dora Trček

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Kultura  Za naročnikeVeč

    Svet magije in svetlobe

    Ob stoti obletnici rojstva znamenitega italijanskega pisatelja in novinarja Itala Calvina (1923–1985), ki je bil ob smrti najbolj prevajani sodobni italijanski pisatelj, je pri založbi Mladinska knjiga leta 2022 izšla dvojica knjig Italijanske pravljice 1 in Italijanske pravljice 2 – kompletni prevod monumentalne zbirke ljudskih pravljic s celotnega italijanskega jezikovnega območja, ki jih je Calvino po vzoru bratov Grimm pripravil leta 1956 in so si že kaj kmalu po izidu prislužile status klasike. Za obsežen prevod 200 pravljic je poskrbel Gašper Malej, likovno podobo pa je kraljem, kraljičnam in drugim literarnim junakom, predvsem pa kulisi tople italijanske krajine, vdihnila priznana ilustratorka Ana Zavadlav (1970), ki je za projekt – do danes svoj najobsežnejši – pred mesecem dni prejela nagrado Hinka Smrekarja, najvišje slovensko priznanje na področju ilustracije. Njene ilustracije italijanskih pravljic, nad katerimi so navdušenje izrazili tudi Calvinovi dediči, so bile že na mednarodnem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni leta 2023 uvrščene na razstavo Italian Excelence. Illustrations for Italo Calvino, kjer je žirija med 521 ilustracijami iz 47 držav izbrala 30 zmagovalnih del, ki so bile razstavljene ob besedilih italijanskega avtorja. Zanje je istega leta prejela tudi Levstikovo nagrado, ki jo Mladinska knjiga podeljuje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Hrvaška  Za naročnikeVeč

    Komentar / Pornografi spomina

    Tomo Buzov je bil oficir JLA, po rodu iz okolice Splita, v medvojnih devetdesetih letih pa se je v nekem vlaku, ustavljenem sredi bosanske pušče, postavil po robu četnikom, ki so iz vagonov naganjali Bošnjake in jih pobijali. Seveda so ubili tudi njega, njegovo neverjetno moralno dejanje pa je v kratkometražnem filmu Človek, ki ni mogel molčati ovekovečil Nebojša Slijepčević in za svoj izdelek na mednarodnih festivalih prejel več nagrad. Resnica o človeku, ki je spregovoril, čeprav bi bil lahko molčal, seveda ni bila po volji hrvaškim desničarjem, gonili so mantro, zakaj, čeprav je bil Hrvat, ni stopil na »pravo« stran, in s tem ponižali lik človeka, ki je umrl, ker se je poskusil upreti zlu. Več

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Ekonomija  Za naročnikeVeč

    Komentar / Improvizacija

    Vladni predlog izhodišč za obdavčitev premoženja in razbremenitev dela že od božičnih časov konec leta 2024 buri duhove. Strokovno gre za nekakšen davčni kroki, ekonomsko tehtanje in politično testiranje možnosti obdavčitve stanovanjskih nepremičnin. Vlada želi urediti desetletja zgrešeno stanovanjsko politiko in odpraviti kaotično stanje na nepremičninskem trgu. Sklicuje se na svoj politični pogum, manj na ekonomski razum. Nesporno so razmere na nepremičninskem trgu posledica povsem zavožene stanovanjske politike od spočetja te države. Večja obdavčitev kapitala in davčna razbremenitev dela sta reformna mantra najmanj desetih slovenskih vlad. Na tem presečišču se križajo nesrečna postsocialistična dediščina in neoliberalne zablode slovenskega kapitalizma. Patologija nepremičninskega trga nesporno potrebuje sistemsko rešitev, toda vladni predlog obdavčitve stanovanjskih nepremičnin je žal ne prinaša. V takšni obliki ne bo povečal niti njihove dostopnosti niti zmanjšal obremenitve plač. Predlog obdavčitve je ekonomsko problematičen, politično pa povsem zgrešen. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Kolumna  Za naročnikeVeč

    Komentar / Metastaze neenakosti

    Elon Musk, združen s Trumpom, je na poti, da postane prvi bilijonar. Ta čas je težak okoli 400 milijard, bogatašev z več kot 100 milijardami je še 14. Vseh milijarderjev je skoraj 3000, skupaj sedijo na 13 bilijonih dolarjev. Njihovo bogastvo se samodejno povečuje, vpliv krepi – v nekakšnem demokratičnem fevdalizmu živimo. Več

  • Je bil Jezus Kristus vegetarijanec?

    Kaj, če je bil Jezus Kristus vegetarijanec? Ta ideja, ki jo »potrdi« neki stari apokrifni evangelij (cerkev je to dva tisoč let »prikrivala«), tako navduši Kamerona Watersa in Kipa Andersena, avtorja tegale hektičnega, zadihanega, aktivističnega, michaelmoorovskega, zmerno konspirološkega, čisto zabavnega dokuja (in dokuja Seaspiracy), da kreneta na šestletni globalni trip, ki naj bi jima odgovoril ne le na vprašanje, ali je mogoče poduhovljeno ubijati in jesti živali, ampak tudi na vprašanje, zakaj kristjani tako neženirano pobijajo in jedo živali (navsezadnje, dobrega kristjana prepoznaš po lovski puški). Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Pamflet  Za naročnikeVeč

    Komentar / Politiki popravljajo medije

    Pred dnevi je spletna stran nacionalke objavila članek z naslovom - Ukrajinska vojska v Rusiji zadela skladišče nafte, ki oskrbuje ruske letalske sile. Zadeto je bilo rusko skladišče nafte v Engelsu, kar da bo povzročilo resne probleme za rusko letalstvo. In kdo je dogodek videl oziroma sporočil novico? RTV SLO se sklicuje na francosko AFP. Od kod njej informacije? Francoska tiskovna agencija je vest prebrala na družbenih omrežjih, njen avtor pa je ukrajinski generalštab. Več

  • Damjana Kolar

    10. 1. 2025  |  KulturaVeč

    REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih

    Ne veste, kam v petek, soboto in nedeljo zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas. Več