»Slovenija je dober dokaz, kako hitro se lahko stvari spremenijo, kako hitro lahko postanemo Madžarska«

Metka Mencin je bila nekoč dejavna v politiki, v času osamosvojitve je bila delegatka v družbenopolitičnem zboru, en sklic tudi poslanka, sodila je v »prvo generacijo pravih politikov«, vodila je skupščinsko komisijo za žensko politiko. Zgodovina slovenskega parlamentarizma se je najbolj spomni po neuspešnem zakonskem dopolnilu, ki bi bolj nedvoumno določilo pravico ljudi s stalnim bivališčem, kar bi preprečilo sramoto, ki jo danes poznamo pod imenom »izbrisani«. Metka Mencin je bila hkrati ena od tistih, ki so si v času nastajanja slovenske ustave prizadevale, da je zdaj v njej zapisan 55. člen, ki pravi, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, to pomeni, da je pri nas ustavno zagotovljena pravica do umetne prekinitve nosečnosti.

Plače #zase

Zaposlenim v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše je bilo januarja letos na bančne račune skupaj nakazanih 73.500 evrov, kar je 37 odstotkov več kot januarja 2020, ko je bil to še kabinet premiera Marjana Šarca, kažejo podatki baze Erar. Povprečno nakazilo, torej povprečna neto plača v kabinetu predsednika vlade, je bila januarja za skoraj 500 evrov višja kot pred dvema letoma. A to ni edini kabinet s tako neverjetno rastjo mase plač: obseg plačnih nakazil še močneje raste v uradu vlade za komuniciranje.

Brisanje zgodovine narodnoosvobodilnega boja

Aprila 2021 se je na Mladino obrnil naključni obiskovalec Parka Brdo pri Kranju. Med sprehodom je ugotovil, da je z enega od podstavkov ob živi meji na obrobju parka izginil kip – in to ne katerikoli kip, šlo je za kip Josipa Broza Tita, delo slavnega hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića. Nato sta izpuhteli še dve skulpturi iz zbirke NOB, Bombašica Karla Putriha in Na čelu brigade Borisa Kalina.

Izkrivljanje spoznanj

Na Petra Stankovića, profesorja kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, se je po izidu knjige Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe – prve akademske študije o našem najpopularnejšem glasbenem žanru – vsul plaz zgražanja konservativnih medijev, uporabnikov družabnih omrežij (in celo nekaterih vodilnih politikov). Avtorju očitajo, da v narodnozabavni glasbi prepoznava »fašistične nastavke«, da gre pri študiji pravzaprav za – kot so to ubesedili pri Demokraciji – »levičarsko udrihanje po narodnozabavni glasbi«. Več kot očitno je, da knjige – gre za izsledke povsem korektne, nepristranske in nežaljive raziskave, ki narodnozabavno glasbo spoštljivo obravnava kot resen kulturni fenomen – niso prebrali.

Zloraba ustavnega sodišča za predvolilne namene

»Na neki način sem vesel, da je v državni zbor prišla Levica oziroma opcija, ki bo delu in delavcem vrnila tisto dostojanstvo, ki so ga nekoč imeli,« je konec leta 2018 v državnem zboru med razpravo o razmerjih med delodajalci in delojemalci v okviru razprave o letnem tožilskem poročilu rekel vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina. Danes, dobra tri leta kasneje, ustavno sodišče odloča, ali bi bilo treba to politično stranko (in tudi stranko SD) prepovedati, ukiniti, izbrisati iz registra političnih strank.

Černačeva »vladavina terorja«

Predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Jasminka Dedić, sicer zaposlena v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je konec lanskega aprila za sarajevski časopis Stav spregovorila o domnevnem non-paperju in o posledicah, ki bi jih utegnilo imeti določanje novih mej na Balkanu. Malo kasneje je bila tarča napada, ki ga je sprožil propagandni konglomerat blizu stranke SDS, hkrati pa se je kohezijski minister Zvonko Černač odločil, da bo proti njej naščuval sodelavce in ji izdal pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zagovornik načela enakosti je konec prejšnjega tedna ugotovil, da je bila Dedićeva žrtev diskriminacije v obliki povračilnih ukrepov.

Vse prej kot olimpijske igre

Z vidika realpolitike so olimpijske igre namenjene projekciji veljave in moči države gostiteljice v svet. To še posebej velja za svetovne sile in avtoritarne države. Opevani olimpijski duh je koristen za trženje gospodarskih proizvodov in spodbujanje nacionalnih čustev, vendar politične oblasti, konkretno diktatorski režimi, stavijo predvsem na ideologijo (ta se sicer resda pogosto opira prav na nacionalizem). To je sodobna tradicija olimpijskih iger. Walter Funk, namestnik nemškega ministra za propagando Josepha Goebbelsa, je julija 1936, tik pred začetkom OI v Berlinu, oznanil: »Nikoli prej ni nihče razvil propagandne kampanje, enakovredne tej, ki podpira olimpijske igre … Tujec, ki prihaja k nam, bo videl, da je nemško ljudstvo združeno pod okriljem svojega voditelja Hitlerja.« Razen vseh tistih Nemcev, seveda, ki so bili takrat že zaprti v koncentracijskih taboriščih. Za primer, Dachau je bil zgrajen konec marca 1933. Prva leta so tja poslali na tisoče nasprotnikov nacističnega režima. Taborišče smrti je postal šele kasneje – z množično internacijo Judov in Romov z namenom iztrebljenja.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo

Kako deluje demokracija? Na papirju preprosto, poslanci v državnem zboru predstavljajo vse volivce in niso vezani na navodila strank. V predstavniški demokraciji poslancem ljudstvo podeli mandat. A politika ne nastaja samo v državnem zboru ali v drugih institucijah moči, to bi bila redukcija političnega, redukcija misli. Velik del politike nastaja zunaj parlamenta, vsebino zakonov pomagajo graditi drugi deli družbe, stroka, različne interesne skupine, državljani. To je prava politika, če tega sodelovanja ni, nimamo demokracije, pač pa strankokracijo.

»Madžarska izkorišča manjše in finančno šibkejše države«

Lucija Balikić je hrvaška zgodovinarka, ki živi in dela v Budimpešti. Tam na Srednjeevropski univerzi (CEU) končuje doktorski študij, pri katerem se posveča zgodovini političnih idej v času pred razpadom Avstro-Ogrske in v medvojni Jugoslaviji, do maja pa je kot gostujoča raziskovalka pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) na obisku v Sloveniji. Tukaj bo aprila tudi predstavila svojo knjigo o vplivu britanskih in francoskih intelektualcev na nastanek Jugoslavije. Predmet njenega preučevanja, Avstro-Ogrska, je zadnja leta postal nadvse aktualen. Seveda predvsem zaradi Orbánovega režima, ki obuja idejo velike Ogrske.

Skrivanje (ne)zakonitosti

Sedanja vlada je sredi julija lani potiho sprejela spremembo poslovnika vlade – že četrto v svojem mandatu – in z njo spremenila status mnenj službe vlade za zakonodajo: mnenja te samostojne strokovne službe javnosti niso več dostopna. Zakaj želi vlada skriti mnenja, ki govorijo o ustavnosti in zakonitosti predlogov njenih zakonov?

Zdravniki so zavezniki javnosti

Sem ena od predstavnic mladih zdravnikov družinske medicine, še vedno zaposlena v javnem zdravstvenem zavodu s polnim delovnim časom. Prepričana sem, da je dostopnost osnovnega zdravstva temelj dobre zdravstvene oskrbe. Vsaka drugačna ureditev zdravstvenega sistema je izkazano dražja in manj kakovostna.

Vlado Miheljak

18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Dva leva

Hujskači in sledilci

Sreda je dan za pisanje kolumne. Zato sem preveril na medmrežju pa za vsak primer pogledal skozi okno, ali se Zemlja še vrti okoli svoje osi, da ne bi pisal zaman. Kaže, da je imel ruski veleposlanik pri EU Čižov prav. Sreda ni dober dan za začetek vojne. Drugi dnevi pa tudi ne. Svojevrsten paradoks je, da nas še iz časov hladne vojne bolj kot realne nevarnosti napada ene od strani blokovske polarizacije ogrožajo lažni obveščevalni ali celo empirični podatki. Denimo jata divjih gosi, ki se dvigne nekje na Baltiku ali v Skandinaviji, »razburi« ameriške radarje. Ali banalno napačno interpretacijo zaznav naredijo ruski vohunski sateliti. Tako je znan primer junaka, ki je morda rešil človeštvo katastrofe. Namreč, leta 1983 je dežurni sovjetski oficir protizračne obrambe Stanislav Petrov ignoriral protokol takojšnje obrambne izstrelitve stotin raket z bojnimi glavami, ko je sistem, sicer lažno, zaznal napad, ker se je (kako banalno!) sončna svetloba netipično odbijala od visokih oblakov in zmedla tipala na satelitu. Vsekakor je doktrina preventivnega napada (»pre-emptive strike«) nevarna in ogrožajoča sama po sebi.

»Cveki« za kritike?

»Sicer sem pa ta teden na letnem ocenjevanju od direktorja dobila cvek, tako da verjetno niti ne ustrezam več standardom. Skrajni čas, da grem.« S temi besedami je nedavni intervju za Mladino končala Zdenka Badovinac, dolgoletna direktorica Moderne galerije, ki jo je s položaja pred dobrim letom odnesla politična čistka Vaska Simonitija, zdaj pa zapušča hišo, kjer je po odstavitvi ostala kot kustosinja. Pred nekaj tedni je bila izbrana za direktorico Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu. Doma jo je njen naslednik Aleš Vaupotič, ki je do direktorskega položaja prišel šele s pravnimi akrobacijami ministrstva za kulturo, seznanil z odločitvijo, da ji je pri polletnem ocenjevanju opravljenega dela, od katerega je odvisna višina plače (dodatek za redno delovno uspešnost), namenil eno od največ petih točk. Sama si je to razložila kot »cvek«.

Bo Slovenija postala privlačna destinacija za kriptotrgovanje? 

Ministrstvo za finance je že oktobra v javno obravnavo poslalo prvi predlog zakona o davku na virtualne valute, pripravljen na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs), vendar del javnosti z njim ni bil zadovoljen. Postopek sprejemanja se je ustavil, nato pa je zakon na začetku tega meseca ponovno zagledal luč sveta. Zdaj je v javni obravnavi, navdušenja nad njim pa ne more skriti minister, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič.

Petdeset strani pripomb

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je pripravila mnenje o predlogu zakona o varovanju okolja (ZVO-2). Gre za predlog temeljnega nacionalnega predpisa, ki ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem in ga je kot zunanji avtor pripravil pravnik Senko Pličanič. Zaradi tega predlog zakona sodi med dražje akte, saj je ministrstvo za okolje Pličaniču zgolj za zaključno fazo za pravno podporo s pogodbo odobrilo 219.600 evrov (z DDV).

Pogovarjajmo se o seksu

Poddaja Evolucija užitka, ki so jo zasnovali na Prvem programu Radia Slovenija, sodi med redke vsebine v domačih medijih o temah, povezanih s spolnostjo. Njena nadgradnja je Slovar spolne vzgoje, ki bo mlade v desetih zabavnih in komunikativnih oddajah seznanil s sodobnimi pojmi iz sveta spolnosti, kot so soglasje, sextanje, stealthing, kink, maščevalna pornografija in drugimi. Televizijske oddaje so zasnovane podobno kot radijska: teoretske pojme razložijo strokovnjaki, o praktičnih izkušnjah s spolnostjo pa govorijo mladi. Prvi štirje posnetki, pri katerih sta kot scenaristki in urednici sodelovali televizijska novinarka TV Slovenija Neža Prah Seničar in radijska novinarka Prvega programa Urška Henigman, so bili posneti v Sloveniji, štiri je prispeval hrvaški spletni medij reci.hr, dva romunski Sexul vs. Barza. Na ogled bodo na prvem programu nacionalke vsak petek ob 16.30.

dr. Bogomir Kovač

18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Ekonomija

Jeza v Noriškem kraljestvu

Prodaja zasebnega deleža sklada York v Savi Turizmu je postala dobra dva meseca pred volitvami prvovrstna politična tema. Ekonomska logika posla je ostala v ozadju, strateška je vseskozi zavita v manipulativno meglo. Vladajoča koalicija se je znašla na spolzkem terenu brez posebej obetavnega izhoda. Opozicija je dobila potreben politični zalet, toda ne ve natančno, kam doskočiti. Ene in druge je presenetil čas. Janševi očitno hitijo, ker ne verjamejo več v volilno zmago. Minister Počivalšek s svojo fantazmo državnega turističnega holdinga ostaja na pol poti. Paradržavni instituciji, SDH in KAD, sta politično razcepljeni, brez prave avtonomije in moči. Sindikati in menedžerske ekipe Save, z nasprotnih bregov, delujejo racionalno, toda o ničemer ne odločajo. V zmešnjavi interesov in preigravanj je žrtev slovenski turizem. Ob morebitni prodaji Madžarom pa prekmurska destinacija in položaj države, kar meji na politični kriminal.

Služenje s študenti

Mariborska univerza je z letošnjim študijskim letom sprejela spremembe pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja. Ta po novem določa, da je vsak poskus zviševanja ocene komisijski izpit in je zato plačljiv. Cenik se bo sprejemal vsako leto, letos bo študenta s statusom študenta zviševanje ocene stalo 67 evrov, tiste, ki statusa nimajo, pa 83,80 evra. Predstavniki študentov naj bi bili odločitev sprva podprli, vendar nameravajo zaradi stisk, na katere so opozorili mariborski študenti, temo ponovno obravnavati in predlagati spremembe. Univerza kljub temu stoji za odločitvijo.

N'toko

18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Žive meje

Drobljenje in združevanje

Janez Janša je star 63 let. Če predpostavimo, da se ga bo zdravje še kolikor toliko držalo, bi lahko ostal politično aktiven še vsaj tja do leta 2036. In če predpostavimo, da se bodo vlade še naprej menjavale s trenutno frekventnostjo, bomo v naslednjih letih glasovali za vsaj še 15 novih strank, katerih novi obrazi bodo obljubljali, da nas bodo rešili pred Janšo. V tem procesu se bo nabralo na desetine bivših novih strank, ostankov prejšnjih volitev, ki bodo poskušale preživeti še en mandat s pomočjo vedno bolj bizarnih koalicij. Leta 2036 bi lahko, če karikiramo in odmislimo prag za vstop v parlament, dočakali koalicijo 45 strank – za vsakega opozicijskega poslanca ena –, katere povezovalna točka bi bila, da so bile vse nekoč rešiteljice pred Janšo. Le še eno novo potrebujemo, pa bo Janša res gotov!

Janko Lorenci

18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Kolumna

Pogledovati naprej

Odgovorni smo za še nerojene ljudi, tudi tiste, ki bodo živeli čez milijon let. To trdi longtermizem, nekakšna filozofija dolgoročnosti s tako logiko: sedanjost je tista, ki določa prihodnost, v njej pa bo živelo več ljudi, kot jih živi danes ali jih je skupaj živelo doslej. Če je naše življenje enakovredno življenju ljudi pred denimo 5000 leti, ni življenje ljudi, ki bodo živeli čez tisoč ali 100 tisoč let, vredno nič manj od našega, sedanjega. Torej moramo tu in zdaj skrbeti, da bodo lahko v redu živeli tudi oni. Zlasti tako, da preprečujemo hude katastrofe ( jedrsko vojno, pandemije, zlom svetovnega podnebja …).

Naši vodniki po peklu

Jimmy Carr, kruti, lucidni, ofenzivni, politično nekorektni komik, kralj enovrstičnic in »črnih materialov«, britanska verzija Anthonyja Jeselnika, ekstremnega ameriškega komika slovenskega rodu, na začetku svojega najnovejšega stand-upa (Jimmy Carr: His Dark Material), ki ga ponuja Netflix, publiko – hvaležno, evforično, vsega hudega vajeno – posvari, da bo v »nocojšnjem šovu slišala vice o groznih stvareh«, a obenem doda, da »so to le vici, ne pa grozne stvari«. Sledijo tipično carrovski vici o malih ljudeh in debelih ljudeh, veganih in vaginah, pedofiliji in shizofreniji, Alzheimerju in Parkinsonu, abortusu in posilstvu (»Hočete preprečiti posilstvo? Recite da!«), celo o umirajočih – v hospicu ima nastop (»Hitro, mudi se!«), publiko, no, ljudi, ki umirajo za redkimi boleznimi in ki jim ni ostalo več prav dosti, pa vpraša: »Je tu kdo od lani?« Ker se sam smeji »navznoter« (»kot bi goska z motnjami v učenju doživljala napad panike«) in ker je sam svoj lastni »konzervirani« smeh, je tudi vsak njegov smeh vic zase, njegovi obračuni z gledalci, ki se jim zdijo njegovi vici »prehudi« ali »žaljivi« (sam jih prosi, naj mu vpadajo v besedo, naj ga motijo, provocirajo ipd.), pa so tako neusmiljeni kot njegovi obračuni z gledalci, ki mislijo, da ima prav in da je na njihovi strani. »Zdaj pa dvignite roke tisti, ki se nočete cepiti!« Jaaaaa! Roke švignejo gor. Carr se obrne proti enemu izmed proticepilcev, rekoč: »Zdaj pa to roko primi in se z njo udari po licu!«

Glasbeni dvojec, ki je slovenski pop približal svetovnemu občinstvu

Slovenski glasbeni superpar, eden naših glavnih popkulturnih izvozov zadnjih let, se je v srcih poslušalcev širom po svetu, od Rusije do Mehike, ugnezdil zaradi iskrenosti, ki preveva njune tankočutne komade. Med galamo Eurosonga 2019 je bila njuna prostodušnost še razumljena kot nekaj nesramnega, predvsem za tiste, vajene izumetničenosti estradniške karavane. Vendar sta raje, kot da bi se podredila ekstrovertiranosti zabavne industrije, ostala zvesta svojim načelom, vselej malce skrivnostna in zadržana.