Se lahko pravosodni minister izgovarja kot kakšen kurji tat?

Igor E. Bergant se kar pogosto znajde v kritičnem primežu te rubrike. Morda velja pojasniti, zakaj. Ker je pač eden najboljših v tej državi. In v njem je nekaj tistega svetovljanstva, ki v Sloveniji tako manjka, hkrati pa pri njem ni lahko najti tipičnega lažnega svetobolja in samopovzdigovanja, sicer tako prisotnega v slovenskih gibljivih slikah vseh vrst. Pri njem tudi ne bomo nikoli zaznali cenenega nacionalističnega televizijskega patosa, ki se razteza po televizijskih studiih med Beogradom in Ljubljano. Dober primer tega je Rosvita Pesek, ki res nikakor ne more zapustiti Jugoslavije, ne zmore iz tega nacionalističnega okvirja mišljenja, ki tako prežema te narode in njihove medije. Ko torej kritiziramo Berganta, ga zato, ker imamo visoka pričakovanja. Ko začne Igor E. Bergant ponavljati kakšna »neoliberalna dejstva«, je razočaranje neizmerno. A kaj mislimo s tem, ko pravimo, da je eden najboljših voditeljev? To je ta ponedeljek zelo nazorno demonstriral v pogovoru z ministrom za pravosodje Marjanom Dikaučičem.

Cepljenje obvezno!

Po Latviji je ta teden »lockdown« v četrtem valu zaradi izjemne rasti okužb uvedla sosednja Avstrija. Vsesplošno zaprtje javnega življenja bo veljalo dvajset dni, do 13. decembra, stanje pa bodo ponovno ocenili po prvih desetih dneh, po tem datumu bo najverjetneje veljalo le še za necepljene prebivalce. A novi kancler Alexander Schallenberg je napovedal tudi, da bo Avstrija s 1. februarjem postala prva evropska država, kjer bo cepljenje zoper covid-19 obvezno. Podobno so se doslej odločili samo še v Indoneziji, Mikroneziji, Turkmenistanu in Tadžikistanu.

Sodnica na grmadi

Komaj je Urška Klakočar Zupančič, takrat še zaposlena na mestu okrajne sodnice, nehala pisati roman o ženski, ki v 17. stoletju konča na grmadi, je na njej pristala sama. Mineva skoraj leto, odkar je danes že nekdanja ljubljanska sodnica v krogu prijateljev na Facebooku predsednika vlade Janeza Janšo označila za velikega diktatorja. »Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase,« je zapisala. Njen zasebni zapis je prišel v roke državnemu sekretarju Vinku Gorenaku in odločil se ga je poobjaviti v svojem spletnem dnevniku in z njim seznaniti javnost. Sledil je pravi pogrom – proti njej je bil sprožen disciplinski postopek, vnaprej ji je bilo odvzeto vodenje oddelka za etažno lastnino. Aprila je bila pred disciplinskim sodiščem oproščena, a se je kljub temu odločila zapustiti sodniške vrste. Epilog je zdaj dobila tudi kazenska tožba, ki jo je vložila proti Gorenaku zaradi kaznivega dejanja nedovoljene objave zasebnega pisanja.

Moralna zmaga, nič več

Vrnimo se za leto in pol v preteklost, natančneje v tisti sončni petek, ko so lanskega 19. junija popoldne pred parlamentom brali slovensko ustavo, tudi tisti njen člen, ki določa pravico do mirnega zbiranja in javnega zborovanja. Bil je to čas začasnega umika epidemije, hkrati pa tudi čas, ko je policija ljudi neusmiljeno kaznovala zaradi nepomembnih kršitev. Recimo zaradi tega, ker je nekdo nosil transparent z napisom »Smrt janšizmu«, ali zato, ker je nekdo s kredo po asfaltu pisal politične slogane.

Iz dolenjskih Benetk dolenjska konzerva?

Prihodnji teden bo dokončno jasno, ali bo občina Kostanjevica na Krki izgubila približno sedem milijonov evrov, ki so za protipoplavno zaščito ta čas na voljo iz evropskih sredstev in proračunskega sklada za vode. Občina je stisnjena v kot, saj direkcija za vode, ki deluje pri ministrstvu za okolje Andreja Vizjaka, denar pogojuje s potrditvijo »ekskluzivne rešitve«, čeprav ji pomemben del občanov odločno nasprotuje. Podobni zapleti bodo verjetno kmalu sledili v več občinah, saj se pod taktirko Vizjakovega ministrstva začenja obsežen val udejanjanja »protipoplavnih rešitev«. Gre za nove velike posle, zlasti za gradbince.

Uravnoteženje medijev

Vlada je sprejela razpis za podelitev koncesij za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje, namenjen zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom. Gre za še en poskus vlaganja javnega denarja v študijske programe zasebnih fakultet, kakršen je pod prvo Janševo vlado že uspel, drugič, leta 2013, pa spodletel zaradi odločitve upravnega sodišča. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa, za naslednje študijsko leto znaša 1,76 milijona evrov.

Smrt na meji

Po štirih letih bitk s sodišči je primer šestletne afganistanske deklice Madine Hussiny, ki jo je leta 2017 med pregonom iz Hrvaške povozil vlak, rešen. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je za Madinino smrt kriva hrvaška policija, ki je dekličino družino po prečkanju srbsko-hrvaške meje in prošnji za azil poslala nazaj v Srbijo. Potrjena je bila kršitev mednarodne konvencije o človekovih pravicah.

Veliki prelom s Kurzem

Avstrija je prišla do političnega spoznanja – pa ne le njeno prebivalstvo, enako velja za največjo politično stranko. Prebivalstvo in sama Ljudska stranka zdaj počasi spoznavata, kako škodljiv je bil za državo Sebastian Kurz na kanclerskem položaju – in to iz več razlogov.

Evropski parlament na plenarno sejo povabil le pisce, ki pišejo za spletne strani NSi

Pisarna evropskega parlamenta v Ljubljani je na razpravo o spoštovanju temeljnih načel EU in pravne države v Sloveniji povabila šest novinarjev. Poleg Igorja Pirkoviča s TV Slovenija bodo razpravo v živo spremljali še trije pisci spletne strani Domovina.je in pisca spletne strani Iskreni.net.

V imenu digitalne preobrazbe je dovoljeno vse 

Mark Boris Andrijanič, minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, je prejšnji teden ob obisku jugovzhodne Slovenije, ta teden je bil še v Prekmurju, dvignil nekaj prahu s trditvijo, da podpira ustanovitev prve slovenske javne tehniške univerze. Kaj kmalu je postalo jasno, da je imel v mislih preobrazbo novomeške Fakultete za informacijske študije (FIŠ) v javno univerzo, za kar si njeno vodstvo, blizu vladajoči stranki SDS, prizadeva že več let. Tokrat bi mu morda lahko celo uspelo.

Vlado Miheljak

26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Dva leva

Epifanija 17. septembra

Res smo v močvirju. Medtem ko država poka po šivih, ko razpadajo temeljna družbena soglasja, koronavirus pa mori in dosegamo najslabšo epidemiološko sliko na svetu, si vlada vzame čas, da namesto reševanja temeljnih problemov zdravstvene oskrbe covidnih in vseh ostalih bolnikov uprizarja perverzno odkrivanje nekakšne spominske plošče nekakšnega bizarnega osamosvojitvenega dogodka na Otočcu. Kaj že? Menda so se pred tridesetimi leti, v času osamosvajanja, tam srečali predstavniki vlad Slovenije in Hrvaške. Kaj takega! A komu je to mar v letu 2021? V času, ko kosi korona, ko razpadajo temeljni postulati pravne in demokratične države; ko smo priča napadov vladne politike na policijo, pravosodje, šolstvo, znanost, kulturo, umetnost in ne nazadnje tudi na medije. Zlasti na STA in javno televizijo. A žal nacionalki res ni pomoči. Prav na svetovni dan televizije (21. 11.) je namesto o vseh tegobah, ki tarejo družbo in državo, začela osrednji dnevnik z dolgim poročilom o kopenskem premiku prvega policijskega čolna (P-111) kot dogodku dneva. Bilo je bizarno, kot da bi argonavti vlekli ladjo. V napačno smer. No, dejansko je to res bolj kopenski čoln, saj je bil tudi v preteklih 26 letih veliko, pravzaprav zelo veliko časa »na suhem«, tj. v okvari. Nakup je bil velik nateg, slaba investicija. A nič nenavadnega. Praktično vsi nakupi oborožitve in opreme imajo sloves natega, poloma. Izraelske havbice, patrie, falcon, hammerji, osebna oprema vojakov, nazadnje vozila Oshkosh … imajo podoben sloves.

Nove subvencije onesnaževalcem

S prihodnjim letom bodo podjetja onesnaževalci začela dobivati sredstva iz Sklada za podnebne spremembe. Po predlogu novele sistemskega zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in čaka na obravnavo v državnem zboru, jim bo vsako leto mogoče razdeliti četrtino letnih prilivov v sklad. Ob predvidenih letnih prilivih 95 milijonov evrov to pomeni razdelitev dobrih 23 milijonov evrov na leto. Ta znesek, 23 milijonov evrov, je predviden za leto 2023, prihodnje leto, ko bo denar prvič namenjen onesnaževalcem, pa naj bi jim razdelili 5,7 milijona evrov, kar predvideva že junija sprejeti odlok o programu porabe sredstev sklada.

N'toko

26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Žive meje

Saj veste, da je v slovenskih rekah in gozdovih umrlo več beguncev kot v beloruskih?

Zadnje tedne je bil pogled slovenskih medijev znova usmerjen v tragične podobe begunskih množic. Politiki spet paničarijo o migrantski krizi, desničarji kričijo o koncu evropske civilizacije, humanitarne organizacije zbirajo topla oblačila. Koliko let je že, odkar so se nam begunci nazadnje zdeli vredni pozornosti? Zakaj so se nenadoma vrnili na naslovnice? In zakaj se je to zgodilo v oddaljeni Belorusiji, ki je vse prej kot vroča destinacija za begunce? Ta vprašanja si velja postaviti predvsem zato, ker je Slovenija že leta v neposrednem stiku z večjo begunsko krizo kot Belorusija, a se ta tema nikoli ne prebije na radar kakega urednika.

dr. Bogomir Kovač

26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Ekonomija

Kje je denar?

Podnebna konferenca Združenih narodov v Glasgowu – COP 26 – letos novembra bi morala biti za ta svet vnovična točka razvojnega preloma. Namesto akcijskega razsvetljenstva smo doživeli pričakovano tragedijo skupnega. Uničevanje okolja je katastrofalno, nepovratni procesi zahodnega ekološkega imperializma že stoletja ogrožajo planet. Naravo smo vedno dojemali kot samoumevni temelj naših prizadevanj. Človek je očitno postal biogeofizična sila, ki je sposobna ogroziti celo geološko podobo planeta. Naše tehnološko obvladovanje planeta se je spremenilo v bumerang, družbena kultura večnega in brezmejnega razvoja se lomi. Žal je napredek enih vedno temeljil na oškodovanju drugih. Za ekološko resetiranje planeta bi potrebovali novo institucionalno ureditev sveta, veliko realokacijo naravnih virov in finančnih sredstev, spremembo načina življenja. Toda ekološke krize sveta ni mogoče reševati od zgoraj navzdol, s prevladujočim vplivom zasebnega biznisa in tržno ureditvijo. In merilo želenega preloma je preprosto. Sledite kapitalu in financam. To je realno srce podnebnih sprememb, ne pa politične deklaracije in njihov »bla, bla, bla«, kot pravi Greta Thunberg. Glasgow in COP 26 sta žal spet obtičala v tej sistemski zanki.

Janko Lorenci

26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Kolumna

Coup d’état

Smo sredi hude epidemije in imamo oblast, ob kateri kdaj zadiši celo po državnem udaru. Coup d’état – kar nekaj takih oznak se je prijelo zadnjega posega v policijo, s katerim je oblast na mah odstavila vse komandirje policijskih postaj in vse direktorje policijskih uprav v državi. Na položaju bodo čez čas ostali samo »naši«, tisti, ki so pogodu ministru Hojsu in Janši. Oba policijo sistematično predelujeta v tvorbo, ki se je s svojimi robokopskimi oddelki pripravljena spopasti tudi z ljudstvom. Ali ni zlovešče, da taka oblast izpelje v policiji množično čistko le nekaj mesecev pred volitvami?

Kot da jih ni

Lepa Vida je plenice prala. Bolni otrok, ostareli mož, delo, delo, dan za dnem. Potem je šla z zamorcem, ki ji je obljubljal boljše življenje. Mogoče prostovoljno, mogoče ne. Ampak šla je. Sramota. Lahka ženska. V neki drugi različici je meščanka, ki si iz dolgočasja omisli ljubimca, v tretji v nesrečnem zakonu koprni po mladostni ljubezni. Lepa Vida ves čas hrepeni po nečem boljšem, tujem, če hočete, tako kot na primer gospa Bovary; ni cankarjanska mati, ki bi tiho še naprej prala plenice in trpela. In to je, seveda, narobe! Zgodovina nacionalnega mita o lepi Vidi je zgodovina ženskih sramot in žalostnih koncev.

Časa je natanko dovolj

Ne vem, kdaj sem nazadnje videl tako dober in tako napet akcijski film. Moška – očitno brata, obraza, poleg katerih ne bi prižigal vžigalice in ki bi se sijajno podala nemrtvi piratski posadki kapitana Barbosse – se s čolnom znajdeta daleč na morju, a ju zgrabi vihar in ju butne v vrtinec, mračni, srhljivi, ultrakinetični, karizmatični vorteks, v katerem se potem divje spopadeta. Kot da je konec sveta. In kot da ga lahko preživi le eden. Nož je daljši od pipe. Kaj šele sekira. Solidarnost vržeta čez krov. V tem maelströmu, ki bi celo superjunaka pustil sivih las, lahko zaradi mene vidite alegorijo covida (in darvinizma, ki ga je sprožil), toda med bratskim obračunom, pravim vizualnim transom, mi je res jemalo sapo – tako dobro skadriranega showdowna že dolgo nisem videl. Obračuni v Marvelovih spektaklih se lahko skrijejo.

Adele: 30

Mehki toni električnega klavirja Rhodes, retro godalni aranžmaji in izrazit vokal iz uvodne skladbe četrtega albuma britanske pop dive Adele vnaprej zakoličijo njegove estetske koordinate. Čakajo nas razkošni instrumentali v liniji filmskega skladatelja Henryja Mancinija, opiranje na čar vokalnih mojstric 20. stoletja in tipična cinematičnost, kakršno smo prvič spoznali v njeni naslovni skladbi za film o agentu 007. Čeravno ne obetajo nič novega – od ene najuspešnejših pevk našega časa niti ne gre pričakovati radikalnih obratov –, nas Adele hitro posrka v svoj svet.