Kdaj bodo začeli ščititi ljudi?

Ljudje po vsem svetu so prenekateri ukrep za zajezitev epidemije občutili kot grob poseg v človekove pravice. Seveda, tovrstni ukrepi so vedno poseg v človekove pravice, zato je pomembno, da je vsak izmed njih pretehtan, utemeljen, sorazmeren in posledično ustaven ali protiustaven. Vprašanja o tem državljani zastavljajo vsem najvišjim in tudi drugim sodiščem po Evropi in po svetu. Kako ta opravljajo svoje delo? Nekatera zgolj legitimirajo oblastne ukrepe, druga oblasti postavljajo meje in razveljavljajo ukrepe ter zahtevajo spoštovanje človekovih pravic tudi v času epidemije. Kako je to vlogo odigralo slovensko ustavno sodišče?

Papež Frančišek ne bi bil volivec stranke SDS

Papež Frančišek, dobri človek iz Vatikana, v novi knjigi Ponovno začnimo sanjati, izšla bo decembra, govori tudi o aktualnih stvareh. Njegovim mislim, njegovemu pogledu na svet je vredno prisluhniti, še posebej zato, ker je razmišljanje vrhovnega poglavarja katoliške cerkve in naslednika samega Jezusovega učenca sv. Petra v diametralnem nasprotju z vsem, kar v Sloveniji počno politične stranke, ki zase rade pravijo, da izhajajo iz katoliške morale in nauka.

Hitri testi, počasna vlada

Številne razvite države že nekaj tednov ali celo mesecev v boju z epidemijo covid-19 pospešeno uporabljajo hitre antigenske teste. Ti so sicer manj natančni od standardnih PCR-testov, ki pomenijo hrbtenico sistema spremljanja okužb v Sloveniji, so pa bistveno bolj preprosti in njihovi rezultati so znani v nekaj minutah. Posamezniki s potrjeno okužbo so lahko zato nemudoma izolirani, kar pomembno pripomore k preprečevanju širjenja virusa. To ključno prednost hitrih testov je sedaj, šele po več mesecih pozivov, prepoznala tudi vlada. Premier Janša je tako odredil začetek postopkov za morebitno splošno prostovoljno testiranje državljanov in državljank – pri čemer na izvedbeni ravni še ni nič pripravljeno. Ministrstvo za zdravje pa je bolnišnicam predpisalo, da morajo najmanj enkrat na teden testirati celotno zdravstveno osebje, v kratkem naj bi začeli še dvakrat na teden preverjati stanje vseh zaposlenih po domovih za starejše. A zakaj ni Slovenija že prej začela množično uporabljati hitrih antigenskih testov (HAGT)?

Zbiralec na direktorskem položaju

Minister za kulturo Vasko Simoniti se je dokončno odločil. Kljub nasprotovanju sveta muzeja in strokovnega sveta, kljub ogorčenju zgodovinarjev, arheologov in strokovnjakov z drugih področij je na položaj direktorja Narodnega muzeja Slovenije imenoval Pavla Carja.

»Zahtevamo referendum«

Sedemindvajsetega septembra je bil v Švici že drugi referendum letos. Res je, veliko referendumov imajo v Švici, gre za državo, ki neposredno demokracijo jemlje krvavo resno. Tokrat so imeli volivci pred seboj več vprašanj. Švicarska ljudska stranka je želela omejiti priseljevanje iz EU, kar so volivci zavrnili, odločali so o uvedbi dvotedenskega plačanega očetovskega dopusta, kar so volivci podprli, o odstrelu volkov, kar so zavrnili, in odločali so o nakupu bojnih letal.

»Splav je moja pravica«

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ta je med drugim tudi pobudnik slovenske kampanje #jaztudi, je izdala knjigo o splavu. Drobno, dostopno knjižico Moja odločitev, ki naj bi ženskam ob neželeni nosečnosti olajšala odločitev, ne da bi kdo pred njihovimi vrati molil »za življenje«. Z njo smo se pogovarjali o zgodovinskem kontekstu splava, demonizaciji ženske spolnosti in moči ženskih protestnih gibanj.

Kdo je zdaj banana republika?

Britanski pisatelj Simon Louvish je pred leti objavil roman Vstajenja (Resurrections), v katerem Hitler leta 1925 emigrira v Ameriko. V Nemčiji pridejo na oblast komunisti, zato z drugimi nacističnimi veljaki pač zbeži. V Ameriki ga čudovito sprejmejo. Vključi se celo v politiko in z leti postane senator. V času hladne vojne in protikomunistične histerije sproži svojo rasistično in antisemitsko demagogijo, ki ni brez judovskih in črnskih žrtev. Ameriki skuša prodati nacizem, ker pa se ni rodil tam, ne more kandidirati za predsednika.

Zgodnje opozorilo

Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo pod vodstvom virologinje prof. dr. Maje Ravnikar že od marca spremljajo prisotnost virusa SARS-CoV2 v odpadnih vodah z odvzemanjem vzorcev pri več čistilnih napravah po Sloveniji. Spomladi pri tem sicer niso bili pretirano uspešni, saj je bila količina virusa v populaciji zaradi hitrega popolnega zaprtja države pod mejo zaznave. So pa ta čas izkoristili za izpopolnitev metodologije.

Ena soba, en računalnik, več otrok

Zaprte šole in šolanje na daljavo so izziv za veliko večino osnovnošolcev in srednješolcev ter njihovih staršev, a najtežje je v tem pogledu otrokom z roba družbe, med katere sodijo tudi otroci iz begunskih družin.

Absurdno visoke cene posebne izdaje Lidlovih superg

Še pred nedavnim se je – kot so poročali številni lokalni mediji – izraz »lidlčki« uporabljal kot zmerljivka za revne otroke, ki nosijo obleke iz ponudbe trgovske verige Lidl, danes pa bodo otroci s športnimi copatami te blagovne znamke največji frajerji daleč naokoli, čeprav se bodo lahko z njimi sošolcem bahali zgolj prek aplikacije Zoom.

Kako fino je v Budimpešti?

Predsednik vlade Janez Janša je v intervjuju na RTV Slovenija za ideal, zgled urejene države ponovno postavil Madžarsko. Novinar Igor E. Bergant ga je proti koncu pogovora vprašal, ali se mu zdi »glede na vašo bližino, prijateljstvo s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbánom njegov politični model na kakršenkoli način vzor tudi pri urejanju stvari v Sloveniji«.

Vlado Miheljak

27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Dva leva

Gospodar kaosa

»Solidarnost med državami članicami EU pomeni tudi iskanje kompromisa, ki je sprejemljiv za vse – razmišljati moramo izven okvirjev. Izhajamo iz različnih izhodišč, vendar imamo vsi enake cilje ... Seveda imajo tradicionalne demokracije drugačen pogled na vladavino prava kot države, ki so šele pred 30 leti izšle iz represivnih sistemov.«
— Po prepričanju Anžeta Logarja je kompromis med vladavino prava in nevladavino prava navidezna vladavina prava (STA in MMC TVS, 24. 11. 2020)

Napad na dijake

»Pravimo, da živimo v nenavadnih časih, ki pa znajo pokazati tudi svoj tankočutni obraz.« S temi besedami so se profesorji Gimnazije Kranj zahvalili svojim dijakom, ki so jih v prvi polovici novembra presenetili z ljubeznivimi in spodbudnimi sporočili. Konec meseca so dijaki iste šole želeli pripraviti, seveda prek spleta, Teden političnega učenja. V vabilu k sodelovanju so zapisali, da je namen tega »mlade seznaniti z osnovami in teoretičnimi temelji politike z različnih zornih kotov ter hkrati s trenutno situacijo v Sloveniji in po svetu in jih spodbuditi k sooblikovanju jutrišnjega sveta.«

Reševanje božiča

Dr. Michael J. Mina je strokovnjak za obvladovanje nalezljivih bolezni, epidemiolog in imunolog z Univerze Harvard. Ima načrt, kako bi se lahko Američani v nekaj tednih izvili iz primeža epidemije. Na poljuden način ga je prejšnji teden opisal za revijo Time.

Slovenski testi

Pomemben prispevek k omejevanju širjenja koronavirusa bi lahko bil zelo natančen, udoben in hiter test, ki so ga z lastnimi sredstvi razvili strokovnjakinje in strokovnjaki Odseka za sintezno biologijo in imunologijo pri Kemijskem inštitutu. Kot nam je povedala ena izmed njih, izredna profesorica Mojca Benčina, jim je uspelo izboljšati metodo RT-LAMP, na kateri sicer temeljijo PCR-testi; tako so združili najboljše lastnosti teh in hitrih antigenskih testov. »Princip LAMP signal ojača za večmilijonkrat in je v tem primerljiv s PCR, zato je verjetno občutljivejši od antigenskega testa, ki zaznava neposredno virusne delce.« Odvzeti vzorec je lahko tudi slina, za izvedbo reakcije zadostuje že samo grelec vode in termometer, morebitno prisotnost virusa pa razkrije sprememba barve reagenta. Rezultati so znani po približno pol ure, test Kemijskega inštituta pa je ob tem še zelo natančen, pojasnjuje raziskovalka: »Pomembno je, da smo z našim testom zaznali že več posameznikov, ki niso imeli simptomov in za katere je potem PCR-test potrdil, da so dejansko okuženi.« Z razvojem so začeli že marca, konec poletja so začeli delati pri konkretnem projektu – in to z lastnim finančnim vložkom. Šele od novembra se njihova raziskava pokriva iz sredstev Javne agencije za raziskovalno dejavnost za povečanje raziskovalnega programa za raziskave v zvezi s covid-19.

Napad na najranljivejše

Naša sogovornica je samozaposlena v kulturi. Svojega imena ne želi javno razkriti, saj je le ena od samozaposlenih v kulturi, ki se trenutno srečujejo z na las enako izkušnjo. Med njimi so uredniki, arhitekti, glasbeniki, vizualni umetniki ...

Vlada želi z znižanjem davkov reševati avtomobilsko industrijo

Prodaja novih avtomobilov se je zaradi epidemije občutno zmanjšala. Po podatkih finančnega ministrstva za več kot 15 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.

dr. Bogomir Kovač

27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Ekonomija

Nemoč EU

Slovito Janševo pismo o upoštevanju vladavine prava v EU je ponovni dokaz, kako je vedno znova v teh krajih odločilna in usodna pisana beseda. Politični sarkazem je slaba uteha za diplomatsko poigravanje z mlado, majhno in ranljivo državo v političnih vrtincih EU. Poljsko-madžarska blokada sedemletnega proračuna in finančnega svežnja pomoči je nevarna past. Janša se je s samooklicano posredniško vlogo vanjo ujel, ne da bi jo dobro razumel. Tveganje je ekonomsko, pa tudi politično. Doleti nas lahko politično izrinjanje, ostanemo lahko brez dela evropskih sredstev ali pa obveljamo za brezvezne zdraharje. Na srečo EU ničesar od tega ne more in ne zmore izpeljati. Toda dileme so drugje. Janša je s svojimi nebulozami samo druga stran zavožene EU, njene evrokracije in nacionalnih političnih elit. Pred leti smo bili sami žrtev evropskih prisil pri sanaciji bank. Guverner BS je tedaj podobno kot sedaj Janša podrejal državo tujim interesom, žrtvovali smo lastne ljudi na tuj račun. Beda takšnega političnega delovanja je očitna in to je problem.