Novi red

Začnimo ta zapis o geopolitičnih spremembah, o novo nastajajočih razmerjih med velesilami, o osamosvajanju Evrope od Amerike in o vseh stranskih učinkih teh procesov, kot je vojna v Ukrajini, s sicer obrobno zgodbo, ki pa jo v Sloveniji zelo dobro poznamo. To je primer bančnega komitenta iz Irana, ki je pod psevdonimom Miki Miška, Jaka Racman in Stric Skopušnik v letih 2009 in 2010 prek NLB nakazoval milijone evrov, med drugim tudi za nakupe zamrznjenih piščancev in opreme za fitnes. Pišemo seveda o aferi Irangate, ki so jo v Sloveniji leta 2017 sprožili v SDS. Njihov namen je bil sicer notranjepolitičen. Želeli so dokazati, da so slovenske leve ali liberalne stranke povezane z mednarodno korupcijo najvišjega ranga. A kljub velikemu političnemu teatru ta škandal ni dobil mednarodne pozornosti. Zakaj ne?

Krajša razprava o laži

Dogajanje v politiki je predvidljivo, politika je spopad, pri katerem so pravila dogovorjena. Kar ni slabo. Način, kako vodiš politični boj, metode, ki jih izbiraš, razkrivajo, kakšen politik, minister, poslanec ali pač predsednik vlade si. SDS je te dni vložila interpelacijo zoper delo vlade Roberta Goloba. To pravico opozicija seveda ima in prav je, da jo uporablja.

Kdo laže?

Poslanska skupina SDS je v ponedeljek v državnem zboru vložila predlog za razrešitev podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič, dan pozneje pa še interpelacijo celotne vlade. Razlog? Robert Golob in Nataša Sukič naj bi lagala in manipulirala glede pokojninske reforme, ki jo je izvedla druga Janševa vlada v letu 2012. V izjavi za javnost pred tednom dni so Goloba in Sukičevo pozvali k javnemu opravičilu. Levica se je sicer opravičila, zapisala je: »Slovenski demokratski stranki se opravičujemo, ker smo jih obtožili le oškodovanja upokojencev, saj smo pri tem pozabili na njihovo trdo delo na področju poglabljanja neenakosti, privatizacije, korupcije, širjenja sovraštva, izvajanja represije nad drugače mislečimi in uničevanja slovenske kulture.« Podobno, sicer manj ostro, so se odzvali tudi v kabinetu predsednika vlade. S tema »opravičiloma« poslanci največje opozicijske stranke seveda niso bili zadovoljni.

Lekcije nemških volitev

Potem ko je lani novembra na ameriških volitvah zmagal Donald Trump in je za nameček padla še nemška levosredinska vlada, je marsikomu bržkone zastal dih. To stanje suspenza se je pri mnogih vleklo do prejšnje nedelje, ko so v Nemčiji potekale predčasne volitve, na katerih sta se potrdili obe glavni predvolilni napovedi: zmaga krščanske unije (CDU-CSU) in krepitev neofašistične Alternative za Nemčijo (AfD).

Geji niso več manjšina

Geji niso več manjšina – ni namreč več nujno, da geja igra gej, ampak ga lahko igra tudi James Bond! In to con gusto! Con fuoco! Con passione! Con brio! Con eleganza! Brez zadržkov. Brez pridržkov. Brez relativizacij. Na polno. Kot da je gejevska ljubezen ultimativna ljubezen. Daniel Craig igra Williama Leeja, ameriškega pisatelja, melanholičnega, osamljenega hedonista, ki po II. svetovni vojni živi v hiperstilizirani verziji Mexico Cityja (via Cinecittà), ki okrog hodi s pištolo za pasom in ki je zasvojen s tekilo, heroinom in mladimi fanti. Pobira jih po barih, kar pa ni težko – tu, v tem transgresivnem beatniškem raju, idealni cruising coni, novem Parizu nove izgubljene generacije, so vsi geji. In »prekleti«. Ali pa še ne vedo, da so. Vsi so osvobojeni, dekomprimirani – tu je vse mogoče. Lee tava, blodi – dokler ne zagleda Eugena (Drew Starkey), mladega Američana, ki ga takoj obsede. In zasvoji. Zaljubi se – v trenutku. Eugene se sicer v barih kaže s plavolasko, toda Lee ga v kombinaciji z mehiško orfejsko atomosfero sili k vdaji.

Vlado Miheljak

28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Tudi ti, Nemčija?

Odnosi med ZDA in združeno Evropo so dosegli zgodovinsko nizko točko. Obrat je res izjemen. Trenutno zmore »voditelj svobodnega sveta« izreči več komplimentov ruskemu samodržcu kot EU in njenim voditeljem. Trump je v samo treh tednih po inavguraciji spremenil topologijo mednarodnih odnosov, ki je držala vse od konca druge svetovne vojne. A morda so bolj kot Trumpove »diplomatske« akcije reševanja vojne v Gazi in Ukrajini, onkraj formalnih institucij in postopkov, šokantni identični manevri voditeljev t. i. združene Evrope. Macronov selektivni izbor participantov kriznega vrha v Parizu je naredil nepopravljivo škodo. Predvsem in zlasti škodo odnosom znotraj članic EU. Manj opazno, pa morda še bolj konsekventno se je takoj po nemških parlamentarnih volitvah zgodilo še nekaj.

Ne gre za občutek krivde

»Pred vsakim protestom mora organizator prebrati, kaj se ne sme vzklikati. Pogosto je prepovedana beseda genocid ali intifada, torej palestinska vstaja proti izraelski okupaciji. Vedno je prepovedan slogan From the river to the see, Palestine will be free. Ljudje so aretirani tudi zaradi izpeljank, kot je ta na moji majici,« je Andraž Rožman, novinar in pisatelj, v uvodu opisal dogajanje na zadnjih propalestinskih protestih v Berlinu. Na prireditvi v ljubljanskem Pritličju je le dan po gostovanju Francesce Albanese v Berlinu in le nekaj dni pred nemškimi volitvami za občinstvo spregovoril z Ramsisom Kilanijem, propalestinskim aktivistom, ki ga želijo izključiti iz stranke Die Linke, in z Doris Ghannam, nemško predstavnico svetovnega gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije, sankcije), ki si prizadeva za ustavitev mednarodne podpore izraelskemu zatiranju Palestincev.

Predsednik $Trump

Na koncu je bil na boljšem spet Donald Trump. Le tri dni pred nastopom mandata je 47. predsednik Združenih držav Amerike predstavil svojo spletno valuto, tako imenovani meme kovanec z imenom $trump.

V Zasavju se bojijo nove umazane dejavnosti

Marca 2015 je cementarna Lafarge v Trbovljah ustavila proizvodnjo. To je morala storiti na zahtevo inšpektorjev, saj je cementarna kljub razveljavitvi okoljskega dovoljenja za gorivo uporabljala petrolkoks, to je stranski proizvod nafte, ki onesnažuje okolje. Razveljavitev dovoljenja, s katerim je agencija za okolje Lafargeu v nekaterih primerih dovolila rabo petrolkoksa, sta na sodišču takrat dosegli okoljevarstveni organizaciji PIC in Focus na čelu z Urošem Macerlom iz lokalnega Eko kroga. »Mirovanje cementarne v Trbovljah pomeni pripravo tovarne na morebiten ponovni zagon v prihodnosti,« so v Lafargeu, ki se danes imenuje Holcim, zapisali v letnem poročilu 2015.

Janko Lorenci

28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Trump in trumpi

Donald Trump je za preostali svet v nečem koristen – dokončno se je odkrito odpovedal podobi Amerike kot moralne in demokratične supersile, ki ne misli le nase. Doma tepta demokracijo, grozi tradicionalnim zaveznikom po svetu, je prvi ameriški predsednik, ki hoče državo fizično razširiti. Tako dokončno podira mit o Ameriki kot nekakšnem dobrodušnem silaku.

dr. Bogomir Kovač

28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / V pasti

Tretja obletnica začetka rusko-ukrajinske vojne konec februarja 2025 je za EU in njene politične voditelje postala nočna mora, polna nepredstavljivih preobratov. Dogajanje na Generalni skupščini ZN pove vse. Tam so EU in ZDA pripravile dve ločeni resoluciji. Prva je bila naklonjena Ukrajini z obsodbo ruske agresije, druga bolj Rusiji glede želenega miru. EU in ZDA so si stale nasproti tudi v Varnostnem svetu. ZDA so svojo podporo Ukrajini pogojevale z izkoriščanjem redkih rudnin, EU pa je v Kijevu potrdila brezpogojno pomoč do končne zmage in pravičnega miru. Vmes je Zelenski v parlamentu le s težavo dobil potrebno politično legitimnost. Tradicionalno zavezništvo EU in ZDA se očitno razkraja, na obzorju se izrisujejo nova razmerja velesil.

N'toko

28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Prihodnost je tu

Večino mojega življenja so popularno kulturo spremljale zgodbe o apokaliptični prihodnosti, v kateri vsemogočni računalniki zasužnjijo človeštvo in spremenijo Zemljo v smodečo se pustinjo. V nekaterih verzijah antagonizma med organskim in mehanskim življenjem se ljudje še upiramo – v Kubrickovi Odiseji astronavt izklopi zloveščega računalniškega pilota HAL-a, v Iztrebljevalcu poteka lov na uporniške kiborge … a prepričljivejši so bili vedno scenariji, v katerih zmaga tehnologija: Terminator je prišel iz prihodnosti, v kateri se nam je superinteligentno omrežje Skynet uprlo z jedrskim napadom, v Matrici je umetna inteligenca zmagala v vojni s človeštvom in nas spremenila v svoj energetski vir … Te zgodbe so vedno zaznamovane tudi s časovno nedorečenostjo – zmaga računalnikov se je že zgodila, mi tega samo še ne vemo.

Etapna zmaga lobistov

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je delovala kot odločna voditeljica, ko je prejšnji četrtek gostila direktorje avtomobilskih tovarn. Povedala je, da bo komisija hitro ukrepala.

Kdo še ljubi avtomobile?

Poleti 2024 so iz nemške avtomobilske industrije začeli prihajati vedno jasnejši signali, da je Volkswagen, ta ponos nemške industrije, v resnih težavah. A v težavah so skoraj vsi evropski avtomobilski velikani in še do včeraj šampioni ljudskih vozil, tudi italijanski Fiat in deloma francoski Renault. Le da je Volkswagnov položaj poseben, saj se zdijo pri njem nihanja v proizvodnji, zaslužku in ugledu še posebej skrb zbujajoča, to kaže tudi s sindikatom usklajeni dogovor o zaprtju treh tovarn, postopnem odpuščanju več kot 35 tisoč delavcev in omejitvah dodatkov k plačam, ki so bile do leta 2024 simbol zaposlitve v nemškem velikanu. Za vse te težave naj bi bila kriva evropska komisija, ki z nerazumljivimi omejitvami glede avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem menda ubija evropsko konkurenčnost. Je to res?

Prazne obljube

Tako rekoč ne mine dan, da medijske krajine ne bi krasile navdušene napovedi, kako bo umetna inteligenca za vselej spremenila svet. »Zgodili se bodo pomembni premiki. Poti nazaj ni več,« je v predzadnji Sobotni prilogi Dela napovedal Jure Leskovec, profesor računalništva na Stanfordovi univerzi. »Superinteligenca trka na naša vrata. V nekaj letih se bo naše življenje radikalno izboljšalo,« je v Delovi rubriki Gostujoče pero zapisal Matjaž Gams, raziskovalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan. In dodal še nekaj optimističnih misli slovitega futurologa Raya Kurzweila, da bomo z umetno inteligenco »postali pametnejši, bolj vitalni, fizično privlačnejši, bolj duhoviti in bolj poduhovljeni«. A ker tovrstne napovedi dan za dnem odmevajo že dobri dve leti, vse od nenadnega vzpona slovitega klepetalnega robota ChatGPT, za zdaj pa se, roko na srce, za dobršen del ljudi ni spremenilo prav veliko, številni dvomljivci opozarjajo, da od umetne inteligence pričakujemo preveč. Svarijo, da se nadrealistične napovedi, kako bo umetna inteligenca čudežno avtomatizirala suhoparno delo in rešila vse najhujše težave, od zdravstvenih prek družbenih do okoljskih, uklanjajo (samo)promocijskim manifestom tehnoloških velikanov, ki z velikopoteznimi, a praznimi obljubami tentajo javnost in snubijo vlagatelje.

Naj še malo počakajo

Marec bo. Od začetka študijskega leta bo minilo pet mesecev. Od izteka roka za oddajo prijav za prvo prejetje Zoisove štipendije prav tako. Kljub temu študentje na odločbo še vedno čakajo, s tem pa – tisti, ki bodo do prejemanja štipendije upravičeni – čakajo na mesečna izplačila. Skoraj 150 evrov na mesec ni majhen znesek.

Poraz rejcev

Oktobra 2023 je vlada Roberta Goloba potrdila spremembe zakonodaje na področju varstva živali. Šlo je za eno izmed tistih namer vlade, ki so smiselne, usmerjene v prihodnost in potrebne, a so bile politično zlorabljene za klic k tradicionalnim vrednotam, ki ga po zgledu skrajne desnice v tujini za motivacijo volivcev uporabljata SDS in NSi. Številnim ukrepom se je vlada potem pod pritiskom teh dveh strank in civilnodružbenih lobijev odpovedala. Malenkostno okrepljenemu varstvu živali pa se ji za zdaj ne bo treba, saj je ureditev kot skladno z ustavno potrdilo ustavno sodišče.

Materinščina

Globalizacija, vojne, razvoj tehnologij ustvarjajo dinamičen in mobilen svet večjezičnosti in večkulturnosti. Kljub temu 21. februar, mednarodni dan materinščine, opominja na pomen maternega jezika. Kako lahko torej materinščino ohranjajo priseljenci in njihovi otroci, vključeni v slovenski šolski sistem?

Dolina smrti

Podoba, prepredena s temnimi megličastimi oblaki, v središču katere je v tla zasajen križ, nekoliko stran od njega, na njegovi desni, pa je mogoče izluščiti temno silhueto moškega, ki nemo strmi predse. Gre za fotografijo 62-letnega Marijana Perkona na pokopališču v Levpi, kjer so pokopani člani njegove družine – zaradi izpostavljenosti azbestu je namreč izgubil mamo, očeta, brata in strica. Tudi sam ima azbestozo z začetki mezotelioma, raka ovojnice, ki obdaja notranje organe v prsni in trebušni votlini ter je povečini posledica vdihovanja azbestnih vlaken, pri čemer je latentna doba izjemno dolga in lahko traja tudi 40 in več let. »Na sliki mojih pljuč tudi zdravnik ni vedel, kaj je še notri – strupi, v glavnem. Res je to dolina smrti ... kjer se umira na obroke. Prej je bil azbest, stiren in tudi zdaj tole tudi ni tako nedolžno ... a bomo izvedeli, ko bo že kasno. Tako je – pojde, dokler pojde.«

Umetnost v času kataklizme

Izjemnost razstave Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi v Galeriji Božidar Jakac, ki si jo je mogoče ogledati še do konca marca, se kaže v več plasteh. Najprej je treba poudariti, da gre za pomembno strokovno študijo zgodovinskega obdobja prve tretjine 20. stoletja. Kajti po prvi svetovni vojni so se v Evropi prelamljali družbeni temelji – politični, gospodarski, tehnološki, znanstveni, kulturni, mentalni in navsezadnje tudi umetniški. Kako razumeti takratni svet kataklizme in kako razumeti visoko umetnost in avantgardo ter hkratni dejanski zlom takratne liberalne meščanske družbe?