-
Dakota Johnson pusti fanta, da bi lahko uživala v samskem življenju, ki je res popolna svoboda in totalni užitek (brezplačne margarite!), še toliko bolj, ko pogleda svojo novo manhattansko prijateljico, žurersko Rebel Wilson, zelo krepko punco, ki se da dol z vsakim fantom, ki ga sreča.
-
Moški (Kev Adams), našemljen v Božička, začne otrokom, klientom veleblagovnice, pripovedovati zgodbo o Aladinu, bagdadskih čudežih, sultanu, leteči preprogi in čarobni svetilki, toda tale francoska komedija – s petkrajcarskim humorjem, pocarskimi dialogi, vodenimi liki, homofobičnimi gegi – je na ravni pripovedovanja nekoga, ki v svoji karieri ni prišel dlje kot do veleblagovniškega Božička.
-
Animal Collective: Painting With
Člani skupine Animal Collective so med nastajanjem skladb za deseti album na stene studia projicirali podobe dinozavrov. Ja, po šestnajstih letih delovanja, desetih studijskih albumih in družinski/očetovski zresnitvi četverice bi dinozavre lahko razumeli kot nekakšno samoironično prispodobo za to, da morda prihaja čas, ko bodo, hočeš nočeš, pristali v kategoriji rockovskih dinozavrov. Je pa ta čas, če sodimo po plošči Painting With, za zdaj še zelo daleč. Z njo se (ponovno) trojec Avey Tare, Panda Bear in Geologist predstavi v življenjski formi in potrdi, da ima še vedno raje raziskovanje kot rutino.
-
Slovenci smo ponosni na svojo deželo, tudi kadar je njena lega najprava za razne nečedne mednarodne združbe in njih domače pomagače. Navdušimo se, kadar tujci popisujejo kriminalne lepote dežele, še toliko bolj, če avtor prihaja iz regije, ki ji je kriminalko, svoj najodmevnejši in najbolje prodajani žanr poleg dramatike s preloma prejšnjega stoletja, uspelo geografsko zaščititi. Ponosni smo tako zelo, da je bila Brunova knjiga na nacionalkinem portalu posebej omenjena – afirmativno – med lanskimi literarnimi fenomeni; med vojno zvezd, odtenki sive in priseljenim pisateljem, ki je začel sanjati v slovenščini, sicer pa dela kot varnostnik v megaštacuni.
-
Knjiga je že več kot pol stoletja biblija za plesalce, igralce, športnike, fizioterapevte in študente kineziologije. Študija o uravnovešanju sil, ki delujejo na človeško telo med premikanjem in med sedenjem.
-
Na začetku državne proslave ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, ki jo je v nedeljo na prvem programu tradicionalno neposredno prenašala nacionalna televizija, je po državni himni, ki jo je odpela Irena Preda, nastopila tišina, praznina, ki je kar trajala in trajala, več kot minuto. V tem času bi lahko zavrteli najmanj dve reklami. Zrežirano ali ne zrežirano, šlo je za minuto molka za slovensko kulturo.
-
Če pomislite na vse superjunaške filme, ki preplavljajo multiplekse, zlahka izračunate, da danes v komedijah pobijejo več ljudi kot v tragedijah. Šekspirjanske tragedije maščevanja so zamenjale marvelovske komedije maščevanja.
-
“Totalno so nas razvrednotili,” pravi igralec Andrej Nahtigal: “Kdo igra igralce? Politiki, poslanci! Kdo bo lepše govoril, kdo ga bo bolj sral – za velike pare.”
-
Brooklyn, posnet po romanu Colma Tóibína, je razglednica iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Eilis (Saoirse Ronan) se z razgledniške Irske, kjer je premalo delovnih mest za punce, preseli v razgledniški Brooklyn, kjer je delovnih mest dovolj, recimo v deluxe veleblagovnici, kamor pride s pomočjo razgledniške katoliške cerkve in razgledniške irske diaspore.
-
Odvetnik (Zac Efron), ki je tik pred poroko, mora na Florido odpeljati svojega dedka (Robert De Niro), nekdanjega marinca, ki hlini, da je profesor, da bi lažje pofukal katero izmed številnih hormonskih, bikinskih študentk, ki jih naplavi spring break (rad bi le “Fukal, fukal, fukal in fukal”, pravi), kar tole vulgarno road farso spremeni v fantazijsko, karaoško, seksistično, homofobično nadaljevanje komedije Preden se stegneva, v peep-show politične nekorektnosti, ki moleduje za dovoljenje, da bi črncem rekel niggaz.
-
Larry Gaye (Mark Feuerstein) je moški, ki odpravlja ostale moške, saj lahko sam pofuka vse ženske tega sveta. Larry Gaye je tudi stevard, ki odpravlja vse ostale stevarde in stevardese, saj bi lahko sam opravil njihovo delo.
-
V ringu se včasih odloča o usodi sveta, če pomislimo na Rockyja 4, v katerem sta Rocky in sovjetski terminator Ivan Drago hladno vojno zvedla na to, kar je bila – petelinjenje.
-
Izobraževalno-veseljaški podvig
Po lanskem prvem festivalu Ment smo se spraševali, ali bo organizatorjem o letos uspelo sestaviti atraktiven program in povabiti toliko aktualnih glasbenikov. Predvsem kar zadeva domače ustvarjalce, ki predstavljajo velik delež nastopajočih, ob tokratni ediciji kar dobro tretjino od skupno 52. No, zdaj je že jasno, da jim je to uspelo. Center urbane kulture Kino Šiška (skupaj s partnerji) je tudi tokrat pripravil zanimiv in raznovrsten program, ki je na različna ljubljanska prizorišča v treh dneh privabil množico domačih in tujih glasbenih navdušencev.
-
Rihanna je pridno in disciplinirano, prav po šolsko nizala po album na leto. Do osmega, ko se je zataknilo. Anti tako ni le ena najbolj pričakovanih pop plošč letošnjega leta, ampak tudi lanskega. In predlanskega. Tokrat je med albumi zazevala več kot triletna luknja. Z novo ploščo pa je prišla tudi nova založba: mlada pevka je lojalno sledila Jay-Z-ju in prestopila od založbe Def Jam k njegovemu mlademu zabaviščnemu velikanu Roc Nation. Tako soustvarja pomemben del njegovega imperija, sodelovanje pa se je po njenih besedah začelo tako, da jo je raperski mogul zaprl v pisarno in rekel, da ven vodita dve poti. S podpisom pogodbe skozi vrata ali skozi okno. Bilo je v 29. nadstropju.
-
László Krasznahorkai: Vojna in vojna
Že ko preberemo avtorjeve zahvale ob prejetju nagrade vilenica, vidimo, da se ne zafrkava, od učitelja stare grščine do Ginsberga, Sidharte in Boga, tri drobno stiskane strani s ciničnimi komentarji. Potem gre v vrtoglavem ritmu samo še navzdol. Namreč na Zahod. In nazaj.
-
Jure Gašparič: Izza parlamenta
Avtor predstavlja zgodovinski pregled škandalov, pretepov in ubojev v parlamentu, zraven pa postreže še s podatki o plačah, skupščinskem bifeju, korupciji, uradnikih ter stavbah, v katerih je deloval. Dogajanje postavi v zgodovinski okvir, ko pokaže stremljenja kralja Aleksandra, ki je parlament vseskozi omejeval, minimiziral njegovo vlogo in ga leta 1929 tudi razpustil.
-
Čas obstaja zato, da se ne zgodi vse hkrati. To dejstvo nacionalna televizija pogosto spodbija, ko na vseh svojih programih sočasno ponudi istovrstne vsebine, ki enako nagovarjajo interes in okus posledično razdvojenega gledalca.
-
Petrograjski muzej Ermitaž se je med II. svetovno vojno prelevil v kombinacijo bolnišnice in pogrebnega zavoda – v njem so zdravili ranjene in izdelovali krste.
-
Volčja druščina je dokumentarec o šestih dolgolasih bratih perujsko-ameriškega rodu, ki niso zrasli med volkovi, temveč med filmi.
-
Temnopolta študentka (Kali Hawk) intervjuva temnopoltega magnata Christiana Blacka (Marlon Wayans). Ona je devica – on ima rdečo mučilno sobano.
-
Alvin in veverički: Velika alvintura
Ko veveričkam – s falsettom na helij – kapne, da si je Jason Lee, njihov oče, skrbnik in prijatelj, omislil nevesto z zoprnim pamžem, začnejo delati vse, da bi preprečile razširitev svoje “nuklearne” družine, kar jih odpelje na trip, tako da srečajo številne znane obraze, med drugim tudi režiserja Johna Watersa, avtorja filma Rožnati plamenci, v katerem je masivni transvestit Divine požrl pravi, nepotvorjeni, nedigitalni pasji drek. Veveričke po drugi strani le prdnejo. Karaoke pač.
-
Marko Sosič: Kratki roman o snegu in ljubezni
Sosičev roman je v marsičem prezrcaljenje prejšnjega, Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, in naslov je tudi kar najbolj pravšnji povzetek vsebine; nekdanji prijateljici Olga in Alma se čutita, na daljavo, hodita si v misli in sanje, na nerazložljiv način sta povezani in se tega še toliko bolj zavedata zdaj, ko so pred njima nove grožnje, novi izzivi. Ponovitev stiske iz preteklosti, ki ju je združila, obnovi njuno povezanost, čeprav med njima ni komunikacije, čeprav živita vsaka v svojem svetu in v različnih mestih. Po njunem hitrem razhodu, ki ga je povzročilo strašno spoznanje, da se je nad Olgo znesel Almin zaročenec s svojo škvadro, se je preselila in zdaj v Furlaniji, v Asagiu, daleč od rodnega Trsta, vidi nasilništvo doma. Sin, ki noče govoriti njenega jezika, slovenščine, s prijatelji preiskuje izvor ljudi, ki ga obkrožajo, zanika uničevalnost fašizma in obstoj taborišč, tudi likvidacijskih, kakršno je bila Rižarna, pripravlja se na novo čiščenje, na nov svetovni red, ki bo počistil z migranti, nečistimi in morda celo nepotrebnimi starci.
-
Prav kronike, ki jih pišejo novinarji o svojem mediju, prinašajo vpogled v nevidno tehnologijo novinarske profesije. Pisanje denimo Viktorja Blažiča (Delo), Bogdana Novaka (Pavliha) in Saše Veronika (nacionalka) se posveča notranjim spopadom in cenzuri, Štakulovo delo pa je večinoma afirmativno, kdaj prav sindikalistično tovariško, čeravno se v njem prikažejo tudi pikri zapisi o posameznih televizijskih veljakih in političnih posegih. V tem segmentu je to čtivo, ki ga bodo s posebnim veseljem prebirali nekdanji avtorjevi sodelavci.
-
Werefox: Das Lied der Maschinen
Ko je Werefox pred tremi leti izdal prvenec I Am Memory, so ga številni mediji označili za »superskupino« slovenskega alternativnega miljeja, saj so se njegovi člani prej kalili v vplivnih in prepoznavnih prekmurskih skupinah, večinoma povezanih v projekt Prekmurje Noise Conspiracy. Izhajajo iz zapuščine zasedb Psycho-Path, Sphericube in Manul, pa tudi iz sodelovanj z drugimi prekmurskimi glasbeniki (Kleemar).
-
Slovenska politična realnost je tako tragična, da je že komična. To dobro izkorišča satirični šov Ta teden z Juretom Godlerjem, ki bo v prvi tretjini februarja na Planet TV zakoračil v tretjo sezono. In to dobro ve Bojan Krajnc, že več kot desetletje varuh politične satire na javni televiziji, ki pa mu zadnjih pet let nikakor ne uspeva zasaditi plodnega vrtička.
-
Povratnik je velik film. Ne, za 12 Oskarjev res ni nominiran brez razloga. Toda veliki filmi ne padejo z neba. Običajno imajo dobre iztočnice.
-
Soba, posneta po bestsellerju Emme Donoghue, je film o dečku, ki nenadoma in sunkovito odkrije življenje. “Joj, toliko je vsega, da je kar srhljivo, pa nič hudega,” dahne. Petletni Jack (Jacob Tremblay) ni “divji otrok”, temveč “fritzlovski” otrok.
-
Albanski gorati predeli so ekstremno patriarhalni in represivni, polni arhaičnih, kanunskih “kodeksov časti”, zato se lahko ženska svoje podrejenosti znebi le tako, da postane moški. Moški pa lahko postane tako, da privzame moški look, da v celoti prevzame moško vlogo in da se ne odreče le materinstvu, temveč tudi seksu, da potemtakem ostane “zaprisežena” devica. To stori Hana (Alba Rohrwacher), ki je zdaj Mark. Toda ko pobegne v Milano, v “svobodo”, kjer ima možnost izbire in kjer se lahko ponovno “prelevi” v žensko, ugotovi, da je utesnjujoče eno in in drugo (nedrček ji prsi tako stiska kot trakovi, s katerimi jih je skrivala) in da je ženska identiteta tako neoriginalna kot moška, le učinek patriarhalnega reda, ki kliče po radikalni ženskosti.
-
Will Ferrell se poroči z žensko (Linda Cardellini), ki ima dva otroka še iz prvega zakona, zato dela vse, da bi ju čim bolj impresioniral in da bi ga sprejela kot novega daddyja, toda igro mu pokvari malce daljši obisk njunega biološkega očeta – seksi mačota na motorju (Mark Wahlberg). Očka proti fotru – karikatura moške panike – je komedija s tako tanko premiso, da bi se moral vsakih pet minut prikazati nov biološki oče, še impresivnejši in atraktivnejši od prejšnjega.
-
Če se je pred koncertom še kdo spraševal, zakaj se je Nikki Louder prijel sloves enega najboljših domačih koncertnih bendov, po (še enem) navdihujočem nastopu kamniškega trojca najbrž ni potreboval dodatne razlage. Je pa res, da se na petkovem nastopu, ki je pospremil izid četrtega albuma zasedbe, verjetno ni znašlo prav veliko dvomljivcev. Klub Gromka na ljubljanski Metelkovi je bil namreč komajda dovolj velik za to, da so se koncerta lahko udeležili njeni največji feni, ti pa so zelo dobro vedeli, zakaj preprosto morajo biti tam. Ja, zasedba bi si za to posebno priložnost lahko izbrala tudi kakšen večji klub, toda Gromka je bila za njen tokratni koncertni šus tako rekoč idealno prizorišče.