Kako pravilno prevzeti podjetje

V ljubljanski industrijski coni, v Stegnah, je približno sto zaposlenih v enem od tamkajšnjih visokotehnoloških podjetij zadnje leto zelo dobro skrivalo svojo poslovno skrivnost. Vse do prejšnjega tedna njihov generalni direktor – ime mu je Peter Kosin, prijazen možakar sicer – ni odgovarjal na naše telefonske klice ali elektronska sporočila. Ne zaradi menedžerske vzvišenosti, kot smo izvedeli prejšnji teden, ampak zaradi strahu, da bi javnost prehitro izvedela za njihov posebni načrt, na katerega so se pripravljali dobra tri leta, od katerega je bila odvisna usoda zaposlenih in katerega cena je znašala nekaj milijonov evrov.

Največji prejemnik

Največji prejemnik denarja na 6,8-milijonskem razpisu ministrstva za javno upravo za opolnomočenje nevladnih organizacij in aktivnega državljanstva je širši javnosti neznani zavod CER – Partnerstvo za trajno gospodarstvo, ki je prejel 588.965 evrov. Razpisni denar prejemnikom še ni nakazan, CER pa utegne ostati brez njega. Zakaj? Razpis je izrecno določal, da lahko prijave oddajo subjekti, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 2. členu zakona o nevladnih organizacijah. Ta člen določa, kaj sploh je nevladna organizacija, in kot eno od lastnosti določa neodvisnost. Zakon razloži, da je neka organizacija neodvisna takrat, če izpostavimo le za CER relevanten podatek, ko imajo predstavniki zbornic in gospodarskih družb v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora skupaj manj kot četrtino glasov. CER so ustanovila tri podjetja (Petrol, Knauf Insulation, Slovenijales), svet CER, ki po statutu »upravlja zavod«, pa ima 11 članov.

Uničenje slovenske policije

V trenutku, ko sta se s položajev morala posloviti ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in sta ju zamenjala Boštjan Poklukar in Senad Jušić, je postalo jasno, da so bile obljube Gibanja Svoboda o depolitizaciji in avtonomiji policije zgolj predstava, namenjena dodatnemu prepričevanju volivcev, naveličanih zlorab tega organa, ki si jih je privoščila SDS, naj na volitvah oddajo glas za novinca na slovenskem političnem prizorišču. O tem ne dvomi nihče več, neodgovorjeno pa je ostalo vprašanje, kakšni bi lahko bili vsebinski razlogi za takšno ravnanje oziroma čemu so vodenje ministrstva in policije zaupali posameznikoma, ki se ne odlikujeta po pokončnosti, strokovnosti in profesionalnosti, ampak le po neskončni poslušnosti in lojalnosti do nadrejenih. Ustoličenje ministra Poklukarja je šlo še razmeroma gladko, v postopku imenovanja Jušića na položaj prvega moža slovenske policije pa se je nabralo toliko pomislekov, da bi se vsaka razumna politika že zdavnaj odrekla njegovi kandidaturi. Na njegov račun je slišati toliko očitkov, kot jih še ni bilo za nobenega drugega kandidata, predlaganega z leve ali desne, v celotni zgodovini države. Že iz tega se vidi, da je bila to zgolj in izključno politična operacija – nobena policija, tudi slovenska ne, si namreč na čelu ne želi človeka, ki bi bil zaradi ravnanja v preteklosti tako ranljiv in izpostavljen – upravičenim ali neupravičenim – kritikam.

S kom točno se glede morebitne gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško sestajajo slovenski politiki?

V Sloveniji se začenjajo resni razmisleki o tem, ali, in če, kako zgraditi drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. Za gradnjo se zelo aktivno ponuja ameriško podjetje Westinghouse, katerega interese v Sloveniji zagovarjajo tudi ameriški politiki, ki jih financira jedrski sektor, eden od njih pa je bil pretekli teden osumljen korupcije.

TV komentar / Vračajo se v času SDS-prevzema umaknjeni novinarji in voditelji

Pretekli teden se je končno zgodilo: od SDS nastavljena urednica informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik je odstopila, na njeno mesto pa je vršilec dolžnosti direktorja televizije postavil za začasno urednico dolgoletno novinarko in še nedavno dopisnico iz Berlina Polono Fijavž. In čeprav smo, vajeni RTV Slovenija, pričakovali, da se bosta začeli natezanje in mečkanje, je Polona Fijavž hitro imenovala nove vršilce dolžnosti področnih urednikov ter z uredniških in voditeljskih mest odstranila vse, ki so bili del nasilnega prevzema javne televizije s strani Janševe SDS ali v njem sodelovali. Kar je seveda edino logično: na ta mesta sodijo novinarji, ne pa ljudje, ki so bili tja pripeljani naravnost iz kabineta nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše in njegovih medijev v slamnati lasti madžarske vlade (dejansko pa gre seveda za medije, ki jih obvladuje SDS).

Vlado Miheljak

29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Dva leva

Komentar / Na koruptivni strani zgodovine

Ko je Slovenija pod vladavino Drnovškovih liberalnih demokratov ultimativno rinila v Nato, je bila pripravljena storiti karkoli, da ji v drugem poskusu ne bi spodletelo. Kajti neuvrstitev v prvo skupino novoevropskih članic Nata (Poljska, Češka, Madžarska) je takratna LDS na čelu z Drnovškom razumela kot preizkus ugleda, zato je bila po neuspeli prvi kandidaturi pripravljena na vse. Od zvijanja rok kritikom, nasprotnikom, medijem do uklanjanja preračunljivim ultimatom arbitrov in poniževanja pred njimi. Kajpak predvsem pred ZDA, ki imajo v vojaški zvezi prvo in zadnjo besedo. Zlasti mlajši bralci se ne spomnijo priimka Garrett. Namreč, inšpekcija pred končno zeleno lučjo za vstop je temeljila na tako imenovani Garrettovi študiji, ki je ugotavljala vrzeli v usposobljenosti in (predvsem) opremi Slovenske vojske. Do sem vse lepo, pa četudi ne prav. A ravno ta general Joseph G. Garrett, ki je nekaj mesecev pred generalno in dokončno revizijo pripravljenosti kandidatke za vstop pripravil študijo (Defense reform study), je leta 2001 še enkrat prišel v Slovenijo. Le da takrat ne več kot aktivni visoki častnik ameriške vojske, ampak kot trgovski potnik; pravzaprav kot kramar za prodajo ameriškega orožja in sistemov. Ker smo mu ugodili, smo bili sprejeti v zvezo. Ta pa naše varnosti ni izboljšala, ampak smo, nasprotno, iz prej nevidne države šele z vstopom postali potencialna tarča v svetu, ki ga je ameriško-zavezniška intervencija v Iraku popolnoma razklala. Zato sem takrat (leta 2001) zvezo Nato iz North Atlantic Treaty Organisation z razlogom preimenoval v North Atlantic Trade Organisation. Ki je v Sloveniji našla majhno, a hvaležno in nezahtevno stranko. Res odvratno, toda problem nista bila konkretni trgovec in kramarska mentaliteta ameriške administracije, ampak naša ponižnost.

Policija zanemarja volivce SDS ali ti po nepotrebnem ustvarjajo izredne razmere?

Pred dnevi smo bili ponovno priča ustanovitvi vaške straže, le da tokrat ne gre za »obrambo« pred begunci na meji ali pred katero drugo, recimo romsko manjšino. Vodja v Ivančni Gorici ustanovljene vaške straže Darko Perko je pojasnil, da so se vaščani združili, da bi organizirali nočne straže zaradi vlomov v cerkve, stanovanjske in poslovne objekte in na gradbišča, ter takoj zavrnil domnevo, da bi med storilci prednjačili Romi, ki so na splošno na Dolenjskem vedno prvi »krivi« za vse.

Ustvarjanje migrantske krize

Po balkanski begunski poti, ki poteka tudi skozi Slovenijo, je letos Evropo doseglo več ljudi kot v preteklih letih. In čeprav gre za uveljavljeno migracijsko žilo, države, skozi katere teče, za te ljudi niso znale ali hotele dostojno poskrbeti. »Do prve polovice leta 2022 večjih težav ni bilo, kvečjemu smo imeli težave s prevelikim številom ljudi kak dan tu in tam. Če bi mi pred letom kdo rekel, da bomo imeli 12 mesecev kasneje v Trstu več sto ljudi, ki ne bodo imeli strehe nad glavo, mu ne bi verjel,« pojasnjuje Gianfranco Schiavone, predsednik italijanskega konzorcija ICS (Italijanski konzorcij solidarnosti), ki se od devetdesetih let prejšnjega stoletja v Trstu ukvarja s prosilci za azil. Govor je seveda o tujcih, ki v Italijo vstopijo prek Slovenije. Poleg tega, da na obeh straneh meje govorimo o istih ljudeh na begu, tudi v Sloveniji vse pogosteje spremljamo podobno ksenofobne odzive in aktivnosti uradnih oblasti, kot jih zadnja leta poslušamo in gledamo v sosednji državi, kjer so zdaj na oblasti v bistvu neofašisti.

Bomo vsako leto rezali proračun in pobirali prispevke? 

Pri civilni pobudi Glas ljudstva predlagajo povečanje solidarnostnega prispevka, ki ga je vlada z interventnim zakonom uvedla kot enega od virov sredstev za pomoč po poplavah, »v taki višini, da bo občutno omilil potrebo po zniževanju družbenega standarda, ki bo neizogibno sledilo«. Menijo namreč, da 0,3-odstotni prispevek od dohodninske osnove, ki ga je uvedla vlada, »podcenjuje pripravljenost državljanov, da se odrečejo delčku svojega dohodka«.

Kako poteka preiskovanje sumljivega financiranja strank?

Prav zmeraj, kadar SDS pride na oblast, išče načine, kako zagotoviti dodatno financiranje »medijem« ali organizacijam, ki so blizu stranki, bodisi prek oglaševanja državnih podjetij, projektov, ki jih razpisujejo posamezna ministrstva, ali kako drugače. V SDS so res mojstri iskanja obvodov za strankarsko financiranje.

Je usoda slovenske prometne politike zapečatena?

Jasno je, da so razmere v prometu, kar zadeva pretočnost na slovenskih cestah, sploh v Ljubljani in okolici, neznosne, na cestah je vse več vozil. Že zdaj zaradi tega ljudje in prevozniki veliko časa preživijo v kolonah, to pa slabo vpliva na njihovo zdravje, kakovost življenja in na slovensko gospodarstvo. A težave bodo s časom le še večje. Po Darsovih podatkih se promet vsako leto poveča za približno pet odstotkov in temu vsaj za zdaj še ni videti konca.

Kaj, če nas umetna inteligenca ne bo pobila – in kaj, če se je najhujše že zgodilo?

Dobro veste, kaj nam ves čas očitajo: da premalo beremo.

Damjan Kozole / »Umetnost se mora dotikati tudi ran, ki najbolj bolijo« 

Damjan Kozole in Peter Musevski sta bila nerazdružljiv tandem skoraj četrt stoletja, odkar je Musevski odigral glavno vlogo v filmu Rezervni deli (2003), sodobni klasiki slovenskega filma, ki je bila deležna velikega zanimanja tudi v tujini. Film je bil predvajan v tekmovalnem programu Berlinala, sloviti britanski kritik Peter Bradshaw (The Guardian) pa ga je uvrstil med najboljše filme leta. Skupaj sta posnela kar osem celovečercev, med drugim tudi Nočno življenje (2019), ki je Kozoletu prineslo veliko čast v evropskem filmskem prostoru, nagrado za najboljšega režiserja na slovitem festivalu v Karlovih Varih. Načrtovala sta še devetega, (avto)biografsko antologijo kratkih filmov, posnetih po tragikomičnih anekdotah iz turbulentnega življenja Petra Musevskega, ki se je dolga leta spoprijemal s hudo depresijo. To Musevski v sklepnem delu filma, na posnetku, ki je na Kozoletovem trnovskem balkonu nastal leta 2013, slikovito opiše kot »roleto, ki se spusti pred možgani in je ne moreš dvigniti«.

Tretjerazredni prebivalci

Oddelek za tujce ljubljanske upravne enote skrbi za daleč največji delež birokratskih opravil, ki jih imajo tujci v Sloveniji, in je nekakšen simptom odnosa slovenske države do tujcev iz tretjih držav, torej iz držav zunaj EU. Danes je na oddelku za tujce zaposlenih najmanj ljudi v zadnjih petih letih. Manj ljudi opravi manj dela – toliko manj, da se zaostanki štejejo v več deset tisoč zadevah.

Nagrada za eseje, ki jih je Ivana Djilas objavljala v Mladini 

Priznana gledališka režiserka Ivana Djilas je v zadnjem desetletju v Mladini objavila več kot štirideset zapisov o pravzaprav vseh ključnih temah sodobnega časa. Enega je pozneje razširila v romaneskni prvenec Hiša (2017), vsa besedila pa je lani zbrala v knjigi A si lahko vsaj enkrat tiho in ta ji je prejšnji petek prinesla Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo.

N'toko

29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Žive meje

Komentar / Migracije – medijski fenomen

Migranti so spet v medijih. Po dolgih mesecih suše, ko se je desnica brez uspeha trudila zbuditi moralno paniko ali ogorčenje nad Golobovo mejno politiko, se je tudi medijski mainstream končno odločil spet napolniti naslovnice s tavajočimi temnimi ljudmi. Tako se vsak dan vrstijo poročila o nevzdržnih razmerah v azilnem domu na Viču, novinarji hodijo na ekskurzije v Rigonce po izjave »prestrašenih domačinov«, v televizijske studie spet marširajo »varnostni strokovnjaki«, ki vneto razlagajo o »tveganjih« in »migrantskih žepih«. Medijski cikel je naplavil serijo prispevkov, ki so dejansko reciklaža prispevkov iz prejšnjih let – enaki posnetki, enake izjave, ista terminologija in isti sogovorniki, kot bi bili leta 2015 … Da bi bila repeticija popolna, so na RTV iz naftalina potegnili celo Mira Cerarja!

Napaka za napako

Iztok Podbregar, nekdanji načelnik generalštaba in vojaški pilot, ki je v preteklosti sodeloval v komisijah, katerih naloga je bila rešiti vprašanje za Slovenijo najprimernejšega vojaškega letala, je za Mladino že lani poleti dejal, da je nakup vojaškega letala spartan nesmiseln. Po njegovem mnenju bi se naložba splačala le, če bi bilo letalo v zraku 18 ur na dan: »Slovenska vojska pa vse leto ne bo potrebovala več kot 500–1000 ur letenja s takšnim letalom. Za Slovenijo je najtežje vprašanje, kako kupiti letalo, katerega raba bo tudi gospodarna. V preteklosti smo ta paradoks poskušali rešiti z nakupom multimodalnega airbusa 318. Takšno letalo je z moduli mogoče spremeniti za prevoz vojakov, mogoče mu je dodati rezervoarje in povečati dolet, ima modul za prevoz vladne delegacije, v vmesnem času pa je mogoče letalo uporabljati za civilne namene …«

Strategija, ki je ni

Lani je bilo na prebivalca Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 133 kilogramov sadja, 115 kilogramov žit, 105 kilogramov zelenjave, 87 kilogramov mesa, 70 kilogramov krompirja, 11 kilogramov jajc in kilogram medu. Toliko smo v kmetijstvu proizvedli za prehrano ljudi; ti absolutni podatki, ki jih sporoča statistični urad, pa dobijo smisel šele, ko jih prevedemo v stopnjo samooskrbe. Torej v podatek o tem, koliko hrane, ki jo porabimo, pridelamo sami. Ta podatek je skrb zbujajoč.

dr. Bogomir Kovač

29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Ekonomija

Komentar / Evropska komisija

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je sredi septembra 2023 zadnjič v svojem mandatu nagovorila evropski parlament v Strasbourgu. Letni govor o stanju Unije zato ni bil zgolj formalna agenda načrtov za prihodnje leto, temveč politični poračun celotnega mandata komisije. Komisijo je prvič v svoji zgodovini vodila ženska in ji nedvomno vtisnila svojevrsten identitetni pečat. Velike načrte o zeleni in digitalni transformaciji EU, njeni novi geostrateški vlogi so razblinila neobičajna sosledja kriz, brexit, pandemija, ukrajinska vojna, grozeča stagflacija ... Namesto velikih razvojnih premikov je EU doživela šok kriznega menedžmenta. Zastale so vse ekonomske institucionalne reforme, vzniknile pa nove politične obljube in stare iluzije. EU je na prepihu nenehnih kriz in protislovnih geostrateških trendov očitno izgubila kompas. Ni uspela kot branik multilaterizma v odnosu do ZDA, izgubila je desetletno konkurenčno bitko s Kitajsko, ne ve, kako živeti z Rusijo. Neoliberalna ekonomska agenda je dokončno postala neznosno politično breme. Politično-ekonomski saldo sedanje komisije je pred novimi evropskimi volitvami leta 2024 negativen.

Janko Lorenci

29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Kolumna

Komentar / Izpuhtevanje

Povzemamo po Guardianu: obširna vseevropska raziskava kaže, da tretjina Evropejcev voli populistične, skrajno desne ali skrajno leve stranke. Takih volivcev je bilo v prvem desetletju po prelomu tisočletja 20 odstotkov, desetletje prej pa 12. Trend je očiten in trajen.