Koritniki

Minuli teden je izbruhnilo veliko ogorčenje med vladajočimi politiki. V upravi Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja družbe v lasti države, sta si oba glavna menedžerja, to sta Žiga Debeljak in Janez Tomšič, krepko zvišala prejemke. Novico so sprva objavili v Financah: predsednik uprave SDH Debeljak naj bi namesto dosedanjih 12.800 evrov bruto za april prejel 18.500 evrov, Tomšič pa namesto 11.500 evrov bruto kar 16.500 evrov. Sledile so izjave ogorčenja iz koalicijskih strank Svobode, SD in Levice. Prva nadzornica SDH Karmen Dietner – seveda sklep o zvišanju plač uprave sprejme nadzorni svet, ne uprava sama – je v prvem odzivu med razlogi za zvišanje plač upravi navedla domnevno povečan obseg dela zaradi energetske krize in pripojitve slabe banke k SDH, pa tudi podatek, da se v primerjavi z družbami, nad katerimi bdijo v SDH, plače pri njih od leta 2013 niso usklajevale z inflacijo. To politikov seveda ni pomirilo.

Milan Kučan / »Narod, ki odstranjuje spomenike, te pričevalce svoje preteklosti, ni samozavesten narod«

Milan Kučan je 5. maja na Vrhniki v govoru ob obletnici osvoboditve navrgel tudi idejo, da bi bilo prav, da država postavi spomenik osamosvojitvi. Najbolje na Trgu republike, kjer je leta 1991 potekala osamosvojitvena slovesnost in kjer je bila prvič dvignjena slovenska zastava. Kučanov predlog je naletel na politično nerazumevanje, ena stran je govorila o tem – Kučan je namreč v govoru omenil tudi Spomenik revolucije, ki je simbol nekega drugega časa –, da želi nekdanji predsednik izbrisati preteklost, na drugi strani pa so se trkali po prsih in izjavljali, da so oni že zdavnaj razmišljali o tovrstnem spomeniku. A idejo Milana Kučana je treba razumeti s političnega vidika, osamosvojitelji, kot si pravijo, si že desetletja prisvajajo zasluge za nastanek samostojne Slovenije, pa četudi je bila ta posledica dolgega zgodovinskega obdobja in množice dogodkov in ljudi, ki so nastopali v njem. Slovenije nista v desetih dneh osamosvojila Janez Janša in Igor Bavčar skupaj z nekaj prijatelji iz koalicije Demos, Slovenijo so osamosvojili njeni državljani in državljanke, ljudje, ne pa politiki, ki si še vedno prisvajajo, kot radi pravijo, »osamosvojitveni kapital«.

Ponovno posiljena

Dve leti bo tega, bil je 4. junij 2021, ko je bila v državnem zboru ob soglasni podpori parlamentarnih strank sprejeta redefinicija kaznivega dejanja posilstva, ki je prinesla nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu: »Samo ja pomeni ja.« »Skupaj smo spremenili družbo na bolje,« je tedaj dejala Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ki je vodil združen pritisk civilne družbe in nevladnih organizacij na politiko, da stori ta civilizacijski korak po zgledu številnih evropskih držav. Šlo je za jasno sporočilo »o popolni netoleranci do nasilja« ter »o višjem varstvu žrtev in razbijanju molka, ki spremlja spolno nasilje«, kar je bilo tedaj slišati z vseh strani. Prejšnji petek je sodišče oprostilo pet posilstva obtoženih fantov, čeprav je šlo za ravnanje, ki ga je res težko opisati drugače kot skupinsko posilstvo petnajstletnice. Kaj se je zgodilo? Kako se je sploh lahko?

TV komentar / Mala šola slaloma med cenzorji SDS

Premalokrat na tem mestu ter tudi v drugih medijih novinarji in komentatorji zapišemo, kako neizmeren napor in iznajdljivost, tudi pogum, vlagajo novinarke in novinarji TV Slovenija, da skozi cenzorsko sito vojščakov SDS spravijo čim več normalnih prispevkov v informativne oddaje javne televizije. Za temi dejanji stojita neizmerna iznajdljivost in tudi predanost novinarskemu poklicu.

Zmagovalci bančne sanacije

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je leta 2016, ko je prevzel vodenje sanirane in močno dokapitalizirane državne NLB, dobil 162.933 evrov bruto prejemkov, lani pa so njegovi prejemki znašali 647.733 evrov bruto in hkrati tudi 12 odstotkov več kot predlani. Zgolj njegov fiksni mesečni bruto prejemek je od oktobra lani okroglih 55.000 evrov, razkriva gradivo za junijsko skupščino delničarjev NLB, v kateri ima država zdaj le še 25 odstotkov in eno delnico. Podobno ali bolje tuji lastniki plačujejo tudi upravo nekdaj državne NKBM, ki jo je pred desetletjem prav tako sanirala država. Če se torej plače vodilnih v ključnih bankah na slovenskem trgu približujejo tujim – kako pa je s ceno bančnih storitev za slovenske komitente?

Rdeči karton za Debeljaka

Oktobra 2021 so vsi oddelki, povezana podjetja in podružnice kitajskega podjetja Hisense dobili elektronsko sporočilo, v katerem je njegovo izvršno vodstvo Franju Bobincu, bivšemu predsedniku uprave Gorenja in sedanjemu podpredsedniku družbe Hisense International, izreklo »opozorilo z rumenim kartonom«. Glede na vsebino elektronskega sporočila so mu Kitajci izrekli opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja zaradi ugotovljenih finančnih malverzacij v avstrijski veji Gorenja leta 2015 in 2018, torej še preden je Hisense leta 2018 prevzel Gorenje.

Slovenski lovni turizem

»Za prave lovce je poleg uplenjene divjadi pomembno tudi prvobitno doživetje divjadi in drugih prostoživečih živali v njihovem naravnem okolju. Narava v naših loviščih je med najbolj ohranjenimi v tem delu sveta, zato je lov v njih za vse prave lovce še posebej zanimiv. Za pristno doživetje narave in prostoživečih živali v njej ponujamo tudi možnosti nastanitve …« To ni oglas kakega lovskega rezervata v kaki eksotični državi na drugem koncu sveta. To je vabilo Zavoda za gozdove Slovenije tujim (in domačim) komercialnim lovcem na lovni »safari« v slovenske gozdove.

Če bi spomeniki lahko govorili

Pobuda bivšega predsednika Milana Kučana, da se na Trgu republike postavi spomenik osamosvojitvi, je naletela na hiter pozitiven odziv vlade in predsednice države, desnica pa mu doslej ni izrazito nasprotovala oziroma mu ob možnosti zamenjave s Spomenikom revolucije pritrjuje. Kučan je v pojasnilih za medije (Mladina, Delo) zatrdil, da se ne zavzema za zamenjavo spomenika in da je čas, ki ga simbolizira Spomenik revolucije, ustvaril razmere za osamosvojitev.

Nasprotniki pravice do splava prvič tudi v štajerski prestolnici

V Mariboru je prejšnji konec tedna potekal Pohod za življenje, shod, ki je po zgledu podobnih pohodov predvsem ameriških konservativcev in »pro-life« gibanj, ki nasprotujejo pravici do splava, v Ljubljani že postal vsakoletna prireditev in bo tu spet potekal oktobra. Organizatorji so doslej pozivali predvsem, naj v Sloveniji prepovemo ali pa vsaj izrazito omejimo pravico do splava, tokrat so nastopili tudi proti predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Na ostrini britve

»Največja zloraba v zgodovini Slovenije«, »kršenje ustave in avtonomije«, »zgodila se bo ustavna kriza«, »čas je za ustavno obtožbo«. Takšne in podobne stavke je te dni slišati iz ust politikov, povezanih s SDS. Poslanci vladne koalicije so namreč napovedali, da bodo zaradi »nezakonitega delovanja« razrešili devet članov programskega sveta RTV Slovenija. Potem naj bi izvolili nove in ti bi po pričakovanju zamenjali vodstvo javnega zavoda.

Vlado Miheljak

19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Dva leva

Komentar / Ko to tamo peva?*

Pa tako dobro je že kazalo. Najprej smo se rešili Janše, potem pa še Pahorja. A je veselje hitro skopnelo. Namesto originala smo dobili tri majhne Pahorje. Kajpak Goloba, Klakočar Zupančičevo in Pirc Musarjevo. Res ga ne dosegajo ali celo presegajo, a hkrati nobeden od njih več ne postavlja v ospredje političnega žargona, ampak so politiko kot delo za javno stvar prestavili na oder izkazovanja takšnih ali drugačnih nepolitičnih talentov in okusov. Slej ko prej slabih okusov in zelo zmernih talentov. To ni dobro. Če je bila to cena, da smo se rešili Janše in Pahorja, smo drago plačali. Pa še nobenega jamstva ni, da prvemu, s sedanjim zmedenim in neprepričljivim delovanjem, ne trasirajo poti nazaj na oblast. In predvsem se bojim, da je škoda novega sloga nepovratna. Da poslej za resno politiko oziroma politično zastopstvo preprosto ne bo več prostora. Da bo postala politična arena predstava všečnosti, klovnovstva in neobrzdanosti.

Obvezni dopolnilni pouk slovenščine

Odnos Slovenije do nujno potrebne integracije in vključevanja tujcev je slab. To področje na ravni države sistemsko ni urejeno, izvaja se zgolj izjemoma, zgolj v nekaterih okoljih in je odvisno od volje posameznikov v (lokalnem) okolju. Lep primer je šolstvo, kjer je najosnovnejši integracijski proces –učenje slovenščine za otroke priseljencev – prepuščen posameznim šolam, njihovim ravnateljem, učiteljem. A načrtovane spremembe zakona o osnovni šoli (tudi) na tem področju vendarle prinašajo nekatere novosti.

Sramota, koalicija!

Ta teden je postalo jasno, da cementarna-sosežigalnica Salonit Anhovo Agenciji RS za okolje (Arso) že več let ne poroča o pomembnem parametru pri sosežigu odpadkov, ki je ključen za pravilno razgradnjo zdravju škodljivih snovi v izpustih. »Po opozorilu javnosti smo ponovno pregledali podatke in ugotovili, da Salonit ni sporočal podatkov o temperaturi v rotacijski peči, ki bi jih moral sporočati na osnovi veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja,« so v torek potrdili na Arsu in napovedali prijavo inšpektoratu za okolje.

Spet je kriv Disney

Vedno očitneje postaja, da je republikanski floridski guverner Ron DeSantis z zakonom, ki so ga podporniki poimenovali zakon o pravicah staršev pri izobraževanju, nasprotniki pa Don’t Say Gay (’ne reci gej’), odprl Pandorino skrinjico. Zakon, ki v javnih osnovnih šolah oziroma od vrtca do tretjega razreda prepoveduje poučevanje, obveščanje in razpravo o spolni usmerjenosti in spolni identiteti, staršem pa omogoča tožbe, če presodijo, da se pri pouku preveč omenja skupnost LGBTQIA+, že kosi po tamkajšnjih šolskih ustanovah.

Razkrite laži

V Slovenski demokratski mladini, podmladku stranke SDS, so marca Inštitut 8. marec obtožili, da je leta 2021 kot organizator kampanje pred referendumom o zakonu o vodah kršil referendumsko zakonodajo, saj naj bi bil od tuje fundacije Guerrila Foundation prejel 30 tisoč evrov. Zoper inštitut so zato podali prijavo na računsko sodišče – to pa je odločilo, da so bile navedbe izmišljene, zato zoper inštitut ni vložilo obdolžilnega predloga. Na podlagi zbranih dejstev in dokazov je računsko sodišče ugotovilo, da inštitut ni storil nobenega prekrška.

Janko Lorenci

19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Kolumna

Komentar / Joj, kam bi del?

Tokrat je šlo neverjetno hitro: Kučan predlaga spomenik osamosvojitvi na Trgu republike, Janša kislo prikima, vlada predlog posvoji. No, potem vendarle zastoj: kaj storiti s starim Spomenikom revoluciji?

Družba nasilja

V soboto sta Ljubljano preletavali vojaški letali vrste pilatus, z ljubljanskega gradu je bilo slišati strele. Skrbi, da je država napadena, so bile odveč, šlo je zgolj za častne salve, ki jih je med vojaško slovesnostjo ob dnevu Slovenske vojske izstrelila vojaška protokolarna enota, prelet letal pa je sodil k dinamični predstavitvi vojaškega poklica, ki je tisti dan potekala pred ljubljanskimi Stožicami. Na ministrstvu za obrambo so se odločili, da bi letošnji dan Slovenske vojske zaznamovali na prav poseben način – s celodnevnimi aktivnostmi in velikim koncertom v največji koncertni dvorani pri nas.

Po delovno silo v tujino

V Sloveniji imamo že nekaj časa težave s pomanjkanjem delovne sile, čeprav je brezposelnost rekordno nizka. To težavo veliko delodajalcev rešuje z uvozom tuje delovne sile, zadnje čase jih posebej zaradi organiziranosti filipinskih posredovalnih agencij veliko zaposluje Filipince. Podobno zamisel je v nedavnih nastopih omenil premier Robert Golob. S hitrim odprtjem filipinskega konzulata in uvažanjem delavcev s Filipinov bi rad omogočil, da bi ti reševali letošnjo poletno turistično sezono pri nas.

Heni Erceg

19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Hrvaška

Komentar / Vladavina strahu

Tale naš je razkril strah zbujajoče teroristične grožnje, ki jih je menda deležen vsak dan, in Banske dvore – od koder tako simbolično vlada – obdal s kordonom policistov z dolgocevnim orožjem. Kajti brezimni teroristi samo čakajo, da se dokopljejo do hrvaškega premiera, ki se je v resnici domislil starega recepta – sejanja strahu med nezadovoljne državljane, ker nekateri »grozijo z zrušitvijo ustavne in demokratične državne ureditve«. Hm, demokratične? Tako zelo, da se izbranci z barikadami in policijo varujejo pred drhaljo, kar je drugo ime za državljane, čeprav se ti skoraj ne oglašajo, o kakem resnem uporu pa lahko samo sanjamo.

Otroci nas gledajo

Nenadoma se vsi sprašujejo: kaj je z našimi otroki? Zakaj se mučijo in tepejo? Zakaj se izživljajo drug nad drugim? Zakaj se spreminjajo v množične morilce? Zakaj postajajo tako asocialni? In agresivni? In nasilni?