Jonas Sonnenschein / »Ne zavedamo se, na kako ranljivem območju je Slovenija in koliko je na kocki«

Dr. Jonas Sonnenschein (rojen leta 1984) je leta 2019 doktoriral na Univerzi v Lundu na Švedskem, kjer je do nedavnega tudi predaval na Inštitutu za industrijsko okoljsko ekonomijo. V doktorski disertaciji je zeleno rast in razogljičenje preučeval z vidika političnih ciljev, ukrepov in vedenjskih mehanizmov, v zaključnih ugotovitvah pa je poudaril zlasti premajhno velikopoteznost in odločnost pri ukrepanju.

TV komentar / Pričevalci in Spomini

Treba se je spomniti, kako sta sploh nastali oddaji Pričevalci in Spomini – oddaji namreč še zdaleč nista enaki in izhodiščna namena avtorjev Jožeta Možine in Janeza Lombergarja ne bi mogla biti bolj različna. Oddaja Pričevalci je namreč čista politična in ideološka propaganda, je del lažiranja zgodovine, ki jo Jože Možina počne iz političnih razlogov. Gre celo pogosto ne samo za opravičevanje, ampak promocijo sodelovanja z nacizmom, za relativizacijo druge svetovne vojne, morije, za relativizacijo iztrebljanja Slovencev s strani nacizma – vse to zaradi ideoloških potreb Možinovega političnega vzornika Janeza Janše. A najhujša pri oddaji je zloraba ostarelih pričevalcev in njihovih otrok, ljudi, ki jih je vojna iz različnih razlogov zaznamovala, nemalokrat postavila na napačno stran. A teh ljudi, pričevalcev, ne gre obsojati. Grozljivo je, da so bile s to oddajo še enkrat zlorabljene njihove pretekle stiske, odločitve, odločitve njihovih prednikov, podložene z dejanskimi in zlaganimi krivicami ter politično in versko propagando, pri čemer pa se njim samim dozdeva, da so končno lahko povedali svojo zgodbo. Ti ljudje dejansko živijo v bolečini. Kako je lahko neki človek tako brez srca, da te ljudi spet zlorablja, je edino relevantno vprašanje pri tej oddaji.

Janez Janša / Slovenski Don Kihot

Rdeče-črna koalicija, koalicija med največjima strankama v državi, SDS in SD, ki se je tu in tam pokazala na lokalni ravni in znotraj javnih gospodarskih sistemov, a nikoli zares na državni ravni, naj bi po novem pomenila vrhunec politične kulture. K temu zadnje čase pozivajo tudi predstavniki gospodarskih združenj.

Meka korporativnega poganstva

Ob prah dvigajočih zamenjavah, ki so konec novembra prevetrile upravni odbor podjetja OpenAI, glavnega igralca pri razvoju umetne inteligence, je časnik The Atlantic poročal o nenavadnem početju Ilye Sutskeverja, enega od soustanoviteljev in glavnih razvijalcev pri podjetju ter glavnega pobudnika nenadne odstavitve direktorja Sama Altmana, ki je na koncu spodletela. Ob poplavi teorij in špekulacij, ki so skušale pojasniti kaos v štabu podjetja, se je pojavila vest o novem skrivnostnem modelu umetne inteligence, ki naj bi bil velik korak proti razvoju »umetne splošne inteligence« (AGI), (za zdaj hipotetične) superinteligentne digitalne entitete, ki je dolgoročni cilj tehnooptimističnih razvijalcev. Po anonimnih pričevanjih uslužbencev naj bi se bil Sutskever pri tem vedel kot ezoterični »duhovni vodja«. Nekemu lokalnemu umetniku naj bi bil dal po naročilu izdelati leseni kip, ki je simboliziral primitivno različico umetne inteligence, v pisarnah podjetja jo je zažgal in skupaj s peščico sodelavcev somišljenikov v obrednem tonu vzklikal: »Začutite AGI! Začutite AGI!«

Prve dame okultizma

Na drugi strani Atlantika so newageevske in okultistične kvaziduhovne prakse že pred stoletji prodrle v vrhove politične srenje, vrata Bele hiše pa so jim navadno odpirale prve dame. Nancy Reagan je denimo potihoma zaposlila osebno astrologinjo Joan Quigley, ki naj bi bila bdela nad tako rekoč vsako pomembno odločitvijo predsedniškega para Reagan. Po pričevanjih vodje Reaganovega kabineta, ki je njeno vlogo v Beli hiši opisal kot »najbolj varovano skrivnost Reaganove administracije«, je »skoraj vsako pomembnejšo potezo in odločitev, ki sta jo sprejela Reagana, dirigirala ženska iz San Francisca, ki je sestavljala horoskope, da bi se prepričala, ali so planeti ugodno poravnani«. Astrologinja naj bi bila med drugim določala datume pomembnih mednarodnih konferenc, nagovorov v kongresu in predsedniških razprav ter celo termin za odstranitev rakavega polipa, ki je zrasel v debelem črevesu Ronalda Reagana. Še več: predsednikovo zasebno letalo Air Force One brez njenega blagoslova ni smelo vzleteti. Kot je zadevo v knjigi Demon-Haunted World zgovorno povzel sloviti astrofizik Carl Sagan: »Del odločitev, ki vplivajo na prihodnost naše civilizacije, je v rokah šarlatanov.«

Simon Kardum / »Seveda so črni boljševiki zadovoljni, vendar meni ni do smeha«

Simon Kardum je izkušen državni uradnik in izkušen kulturni menedžer. Ko je, kot edini človek od zunaj, poleti postal član nove uprave RTV Slovenija, se je zdelo, da bo lahko javnemu mediju pomagal. A to se je samo zdelo, po štirih mesecih in pol mandata je nepričakovano odstopil in v odstopni izjavi zapisal, da je bilo vse skupaj precej »bedno«. V tej hiši se, tako Kardum, »ne more in ne sme ničesar spremeniti, če pa se že kaj hoče spremeniti, se spreminja le zato, da se ne bo ničesar spremenilo«.

Začetek konca azilnih pravic

»Naš pristop bo človeški,« je med drugim v govoru leta 2020 dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ko je spregovorila o nastajajoči novi skupni evropski politiki na področju migracij in azila. Nekaj dni pred božičem 2023, po skoraj desetletju usklajevanj, so države članice Evropske unije, svet EU ter evropski parlament in komisija vendarle dosegli dogovor o novem »migracijskem paktu«. Kaj so se dogovorili, kako bomo v prihodnje obravnavali tujce, ki k nam prihajajo iz Afrike ter z Bližnjega in Srednjega vzhoda, in zakaj so poznavalci tega področja že kar pokopali doslej veljaven in mednarodno zavezujoč sistem človekovih pravic ljudi na begu?

Konec subvencioniranja fosilnih goriv

V obravnavi na ministrstvih je predlog podnebnega zakona. Do njega so kritični predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), saj odpravlja subvencije za rabo fosilnih goriv, po njihovem mnenju pa to pomeni propad slovenskega prevozništva. Dvomijo tudi, da v Sloveniji podnebni zakon sploh potrebujemo. Hkrati so nevladniki veseli, da dobivamo zakon na tem področju, a bi si želeli, da bi bil velikopoteznejši. Predlog je že prestal javno obravnavo, zdaj čaka na usklajevanje na ministrstvih. Po napovedih ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra bi lahko vlada že do konca januarja predlog zakona poslala v državni zbor.

Sodni postopki zoper dijake, ki se »švercajo« na avtobusih

Ko se je pred leti začelo dogajati, da so ljubljanski dijaki zaradi »švercanja« na mestnih avtobusih morali s starši na zagovor pred sodišče, je bilo vse skupaj precej komično. A nekakšna urbana legenda je zdaj postala povsem resnična težava.

Res nezakonit odvzem živali?

Prvotna odločba o odvzemu 24 glav živine s kmetije Možgan v Leskovcu pri Krškem je bila konec decembra odpravljena. Zdaj o njem posebna komisija odloča ponovno. Poleg tega v zadevi poteka več različnih nadzornih postopkov, pri čemer predvsem kmečka interesna združenja krepijo pritisk na uradne organe. Običajen postopek, kjer se presoja dobrobit živali, je postal prvovrstna politična afera.

Vlado Miheljak

5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Dva leva

Komentar / Horuk v stare čase?

V politični Sloveniji se ure ne vrtijo v ustaljeni evropski smeri, ampak obratno. Slovenija je startala parlamentarni boj vsaj leta 1992 z razmeroma jasno topologijo, kjer so se izrisale dolgoletne konture strankarske moči, prepoznavnih orientacij, programov in identitet. No, pravzaprav že leta 1990, ko so potekale prve pluralne volitve, je v družbenopolitični zbor takrat še stare skupščine vstopilo razmeroma malo velikih akterjev in pri njih je bilo prepoznati jasne obrise dolgoročnih usmeritev. V nasprotju s pavšalnimi oznakami, da je bil zmagovalec Demos (ta na volitvah sploh ni nastopil oziroma ni nastopil kot skupna lista ali jasno opredeljena predvolilna koalicija), je zmagala (s 17,3 odstotka) ZKS-SDP, neposredna dedinja stare Zveze komunistov ter osrednja predhodnica zdajšnje SD, druga je bila ZSMS, neposredna predhodnica kasnejše imperialne LDS (14,5 odstotka), šele tretji pa so bili krščanski demokrati (SKD) s 13 odstotki in nato Slovenska kmečka zveza, predhodnica SLS, z 12,6 odstotka glasov. Osamosvojiteljski in zaslugarski stranki Demosovega bloka SDZ in Pučnikova Socialdemokratska zveza sta se odrezali konkretno slabše. Mednju pa se je z 8,8 odstotka vrinila stranka Zelenih Slovenije, ki pa se je potem presenetljivo samoumestila v Demos in si hipno in za vnaprej zapravila privlačno in aktualno ime. Tako nekako.

Hanove skrivalnice

Se spomnite projekta občine Hoče - Slivnica »Lipov drevored«? Gre za, če strnemo, simptomatičen občinski turistični projekt, s katerim želi župan Marko Soršak v celoti posekati enega najstarejših in hkrati najdaljši, okrog kilometer dolg lipov drevored v Sloveniji, ki teče ob dovozni poti proti gradu Pohorski dvor. Namesto obstoječega drevoreda želi posaditi novega in ob njem zgraditi turistično »tematsko-pohodno pot«. Šlo bi, če strnemo, za tri počivališča, tlakovana s pohorskim tonalitom, na katerih bi bili več kot dvometrski »interpretativni totemi«, klopi, koši za smeti, nasloni za kolesa, informacijske tablice in tudi fitnes elementi za dvigovanje, s temi novimi postavitvami pa bi v občini tržili produkt »Lipina medena zgodba v dvoje: Skozi pohodno tematsko pot splesti romantično povezanost para in ga povezati skozi občutenja in doživetja narave«.

V kakšni formi vstopamo v leto 2024?

Novo leto je priložnost za nov začetek, s tem v mislih si ljudje postavljajo novoletne zaobljube. Med najpogostejšimi naj bi bile tiste, povezane z izgubo teže, fitnesi so prvih nekaj dni v novem letu pregovorno vedno polni, ljudje bi radi prenehali piti alkohol in kaditi, več časa bi radi preživeli z družino ali zamenjali službo. Po drugi strani je novo leto tudi priložnost za pogled nazaj, za premislek o tem, kaj nam je minulo leto prineslo in v kakšni formi vstopamo v novega. Pri tem nam lahko precej pomagajo številke, tiste najzanimivejše so ob koncu leta spet zbrali na statističnem uradu.

Je priročnik Nine Gaspari odmev hiperprodukcije ustvarjanja in kazanja sebe?

Ko je časnik The Guardian sredi leta 2022 avstralskega pisatelja Johna Hughesa soočil s tem, da je njegov roman The Dogs na kar 58 mestih izjemno podoben ali celo identičen angleškemu prevodu knjige beloruske nobelovke Svetlane Aleksijevič The Unwomanly Face of War, je »obdolženec« v daljšem odgovoru na očitke med drugim zapisal: »Vsak umetnik vzame. Kaj drugega počnemo kot neskončno recikliranje zgodb? To je proces, ki se dogaja, odkar so starogrški tragiki prvič reciklirali Homerjeve zgodbe za Dionizov festival ...« In dodal: »Dejstvo je, da ni pomembno, kaj vzameš, ampak kaj s tem narediš.«

Po novem bo imela tudi vlada svoj podkast

Če so podkasti svoj čas veljali za nekaj nišnega, jih danes najdemo praktično povsod. Že zdavnaj so se ustalili v ponudbi javnega radia, svojega ima zdaj že večina medijev v državi, minulo leto so doživeli pravi preporod, ne nazadnje si ga je po koncu mandata omislil celo bivši predsednik države Borut Pahor. Potencial tega vse bolj priljubljenega komunikacijskega kanala so prepoznali tudi na ministrstvu za digitalno preobrazbo, kjer zadnjega pol leta dvakrat na mesec objavljajo podkast »o življenju z novimi tehnologijami« Digitalna Slovenija, svojega pa so si zdaj omislili tudi na vladnem uradu za komuniciranje.

Kako šibke so ZDA?

Tektonski premiki globalne moči z Zahoda na Vzhod povzročajo potrese po vsem svetu. Obdobje ameriške hegemonije in svetovnega neoliberalnega reda, podprtega z brettonwoodskima institucijama (Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka) ter ideološkim prepričanjem, da omenjena ureditev nima alternative, se po oceni vse več svetovnih analitikov končuje. Je morda zaton tega dolgoletnega svetovnega reda tisti, ki sam povzroča različne krize po svetu? V naraščajočem vakuumu nastajajo oziroma se krepijo politični ekstremizmi, avtokratski režimi, protekcionizem in trgovske vojne. Nezaupanje in razdor sta privedla do rekordnega oboroževanja in nevarnosti vedno novih vojn, povrh vsega pa se svet spoprijema še s pojavom podnebnih sprememb, ki mu v Pentagonu pravijo »množitelj groženj«.

Govoreča bitja

Sedmega februarja 1983 je delavec mariborskega komunalnega podjetja Snaga Salim Zeherović ustrezni službi svojega podjetja oddal kratek in kljub jezikovni okornosti sporočilno jasen dopis: »S tole prošnjo želim da se vključim v Zvezo komunistov Jugoslavije. Kot mladinec 1975 ljeta učesvoval sem v pohodu stazama majevičkih partizana. v moji krajevni skupnosti sem vedno bil na strani delovne akcije. Na akciji Nić nas ne sme presenetiti 1980 lj v spodnji kungoti sem odneso tretje mesto i stim nagrajen s knjigo pohorski Bataljon polek kere sem dobil priznanje za aktivno učestovanje. Za sprejem se v naprej zahvaljujem.«

Toni Negri (1933–2023)

Šestnajstega decembra 2023 je preminil Antonio Toni Negri, marksist, sociolog in filozof, profesor političnih znanosti na Univerzi v Padovi in predavatelj med drugim na pariški fakulteti École Normale Supérieure. Kot filozof se je posvetil proučevanju nizozemskega filozofa Barucha Spinoze (1632–1677), svojo politično misel in raziskovanje sodobne družbe pa je predstavil v razpravah, objavljenih v trilogiji: Imperij (2000), Multituda (2004) in Commonwealth (2009) skupaj z Michaelom Hardtom (1960), političnim filozofom in literarnim teoretikom.

dr. Bogomir Kovač

5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Ekonomija

Komentar / Lahkotnost in domišljavost

Leto 2024 z numerološkega vidika zahodne astrologije ne prinaša spodbudnih novic, zbirna številka 8 ni prida. Kitajski horoskop na drugi strani oznanja leto lesenega zmaja, svet nenavadne ustvarjalnosti in čas odkritosrčnosti. Pred nami je kaotična mešanica zahodnega pesimizma zaradi sesuvanja hegemonije razvitega sveta in kitajskega realističnega optimizma razvijajočih se držav. Negotovost postaja zastrašujoča in vedno bolj nevarna. Razpad starega reda je evidenten, novega očitno ne moremo dobiti brez globalnega spopada velikih sil. Retorika nove hladne vojne in oboroževanja prerašča v vse večje in bolj prepletene spopade. Leto 2024 bo zato leto odločilnih političnih izbir, na voliščih bo več kot polovica svetovnega prebivalstva. Toda liberalni demokraciji in ekonomski globalizaciji kaže slabo, desni populizem in ekonomski nacionalizem sta prevladujoča svetovna usmeritev. Zato hitro kopni tudi ekonomski interes za miroljubno politično sožitje. Robustnost ekonomsko soodvisnega sveta pomeni nekakšno lepilo za naraščajočo politično diferenciacijo in ekonomsko fragmentacijo sveta. Sredi leta 2024 nas bodo povezale olimpijske igre v Parizu, jeseni čaka človeštvo ponoven naskok Lune. Za politične mesečnike tega sveta je bolje biti na Luni kot za njo.

N'toko

5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Žive meje

Komentar / Čas je zdaj

Nekoliko presenetljivo je, da smo v letu zgodovinsko nizke brezposelnosti doživeli tako malo delavskih štrajkov. Bilo je nekaj protestov in nekaj kratkih opozorilnih stavk v javnem sektorju, a večjih zaostritev ni bilo. Celo konec decembra, ko je zaradi potrošniške mrzlice v številnih panogah pogajalski položaj delavcev najboljši, so se opogumili le delavci v trgovinski verigi Tuš. Ali nam gre tako zelo dobro, da na zahteve po boljših delovnih razmerah ne pomislimo? So šefi zaradi pomanjkanja delavcev že sami tako zelo zvišali plače, da nam sploh ni treba protestirati? Ali pa smo zgolj tako slabo organizirani, da ne zmoremo izkoristiti zgodovinskega trenutka nizke brezposelnosti, da bi si izborili boljši položaj?

Janko Lorenci

5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Kolumna

Komentar / Stopnica v negotovost

Ljudje drobimo čas na leta, dneve itd., da se v njem laže znajdemo. A to je umetna delitev, čas je kontinuum in to velja tudi za vse večje dogodke. Vodijo nas procesi, zapomnimo si dogodke. Le redkokateri je omejen na eno samo leto. Tudi če je, ima vzroke praviloma prej, posledice pa se kažejo tudi kasneje. Isto velja za leto 2023.