• Marcel Štefančič jr.  |  foto: Borut Krajnc

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnikeVeč

    Janša se uči pri Trumpu

    Marcel Štefančič jr. | foto: Borut Krajnc

    Janez Janša gleda Donalda Trumpa – in se uči. Na slavnostni akademiji ob 36. obletnici nastanka SDS je »ponosni Sloveniji« – Bog jo živi! – obljubil »ustavno večino razuma«, »revolucijo razuma« in »ritme slovenske pesmi ter barve modrega neba in rumenega sonca«, obenem pa je naštel, kaj vse bo SDS – po zmagi na naslednjih parlamentarnih volitvah – zaščitila z dopolnitvami ustavnega reda: »(1) Svobodo govora, (2) Volilno pravico državljana, (3) Pravico do poštenega sojenja, (4) spol kot naravno kategorijo – oče je moški in mati je ženska, (5) Pravice otrok v obrambi pred ideologijo v šolah, (6) Demokracijo kot vladavino izvoljenih, (7) volilni proces v celoti pred nezakonitim financiranjem in vplivi iz tujine, (8) finančno samostojnost občin; ter omejili v razumne okvire (1) davke oziroma delež BDP za državno ter javno porabo, (2) obseg oziroma količino veljavnih predpisov, (3) vpliv EU birokracije na ustavno okolje Slovenije.« Več

  • Peter Petrovčič

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Družba  Za naročnikeVeč

    Kdo so nedotakljivi policijski šefi?

    V obdobju protivladnih protestov za časa zadnje vlade Janeza Janše je policija počela marsikaj, šikanirala protestnike, preprečevala shode in uporabila toliko prisilnih sredstev v obliki fizične sile, plinskih in gumijastih nabojev ter vodnega topa kot nikoli prej. Sedanja vlada je napovedala, da bo na odgovornost pozvala policijske kadre, ki so pokleknili pred zahtevami avtokratske politike. Zdaj je sodišče izreklo pogojne zaporne kazni štirim policistom. Kdo so obsojeni policisti? Kakšni so bili njihovi grehi? Zakaj ni bil in tudi ne bo obsojen nihče drug? Zakaj so se izmuznili vsi tisti, ki so v policiji (in v politiki) izdajali ukaze in izvajali pritisk? Več

  • Luka Volk

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnikeVeč

    Janša se je končno razkril kot pravi organizator Ruparjevih shodov

    Po navodilih Pavla Ruparja smo v alufolijo zavili dve šniti belega kruha s klobaso, v žep pa pospravili majhno šilce, če bo treba spiti kaj za pogum – in se odpravili na sredin protestni shod v Ljubljani. Rupar je tokrat pripravil že 17. »vseslovenski protest upokojencev«, kot jim pravi, čisto prvič pa se je med govorci na shodu pojavil tudi prvak opozicije Janez Janša. Ko smo korakali mimo vlade in potem postopali pred parlamentom, nas je sicer sredi ene bolj hladnih front v vsej zimi grela misel, ki jo vsako leto, če seveda ni na oblasti, približno ob takšnem času rad ponavlja Janša – da vendarle prihaja pomlad. Več

  • Martin Schlack

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Svet  Za naročnikeVeč

    Strah pred superklico

    Ko je vojak prišel v mestno bolnišnico številka 6 v Kijevu, je bilo že skoraj prepozno. Na fronti so ga obstrelili in drobci izstrelka so se mu zarili globoko v trebuh. Zdravniki so ga preiskali in na svojo grozo odkrili, da so se v rani razmnožili izjemno odporni škodljivi mikroorganizmi, med njimi tudi bakterija, proti kateri ne pomaga noben znan antibiotik. Tako je skupina pod vodstvom kirurga Viktorja Strokousa pozneje zapisala tudi v poročilo. Bolnikovo stanje je bilo skrajno resno. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  UvodnikVeč

    Uvodnik / Tokrat vemo

    Dobro je imeti kakšno prelomno točko, včasih zgolj v imenu bodočih spominov. Tako velja 19. februar 2025 postaviti za mejnik, ko se je v Sloveniji začela predvolilna kampanja za volitve 2026. Zapišimo to torej bolj uradno, kot zgodovinsko dejstvo iz prihodnosti: v sredo, 19. februarja, je s shodom na ljubljanskem Trgu republike Janez Janša začel predvolilno kampanjo za volitve leta 2026, na tem shodu pa je imel tudi prvi predvolilni govor. Več

  • Stanka Prodnik

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Kultura  |  TV  Za naročnikeVeč

    TV komentar / Nova voditeljica Odmevov

    Ko so pred meseci začele z RTV Slovenija prihajati novice, da naj bi glavne informativne oddaje dobile nekaj novih voditeljic in voditeljev, nas je postalo pošteno strah. Da bo namreč tudi novo vodstvo – ki zdaj ni več tako novo – nasedlo tezi o mladih in neobremenjenih ljudeh, ki nas bodo kot voditelji razveseljevali in na katerih bo počivalo tudi naše oko. O, nikar se ne zgražajte, to je bil argument za zdaj že nekdanjo voditeljico Dnevnika Valentino Plaskan, ki jo je sicer na to mesto pripeljala ekipa kabineta predsednika vlade – ja, tako je bilo v času Janeza Janše. Več

  • Borut Mekina

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Svet  Za naročnikeVeč

    Kdo zares pomaga Ukrajini?

    Po ta teden objavljenih podatkih nemškega Inštituta Kiel so v treh letih vojne države zagotavljale sicer razmeroma majhen, a neprekinjen tok podpore Ukrajini v vrednosti približno 80 milijard evrov na leto. Skupaj se je v Ukrajino doslej steklo za 267 milijard evrov pomoči, pri čemer je polovica tega zneska orožje. Na prvi pogled gre sicer za ogromne številke, dejansko pa je pomoč razmeroma nizka: Velika Britanija in ZDA so Ukrajini z vojaško pomočjo pomagale z nekaj desetinkami odstotka svojih BDP, Francija je doslej prispevala 0,18 odstotka BDP, Nemčija 0,43 odstotka. Raziskovalci z omenjenega inštituta zato poudarjajo, da je vojna v Ukrajini z vidika donacij ali financ zgolj »manjši političen projekt«, ne pa nekaj, kar bi dejansko izjemno obremenilo finance zavezniških držav. Več

  • Luka Volk

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnikeVeč

    SDS kuha afere / Pijani od želje po oblasti

    Poslanci opozicije so v državnem zboru prejšnji teden uprizorili čisto pravo politično burlesko. V največji opozicijski stranki so predlagali spremembo zakona o omejevanju porabe alkohola, ki bi omogočila prodajo alkoholnih pijač na dogodkih v šolskih prostorih, ko tam ne poteka pouk ali obšolske dejavnosti. Povod za takšen predlog naj bi bilo dejstvo, da se majhne občine pogosto srečujejo s težavo organiziranja dogodkov drugod – točenje alkoholnih pijač pa je kakopak ključni del vsakršne prireditve ali gasilske veselice. Več

  • Jure Trampuš

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnikeVeč

    Ukinimo vse dodatke!

    Andreja Hoivika (roj. 1993), poslanca SDS iz Škofje Loke, politika spremlja od mladih nog. Njegova mati Aleksandra Hoivik je bila članica stranke Zeleni Slovenije in je sedela v osamosvojitveni skupščini, Andrej Hoivik pa je politično pot začel kot član Slovenske demokratske mladine. Nato se je vzpenjal po hierarhični lestvici. Ker je po izobrazbi kemik, se je leta 2020 zaposlil kot svetovalec za okolje, infrastrukturo in kohezijo v Janševem kabinetu, nato je pomagal Marku Borisu Andrijaniču na ministrstvu za digitalizacijo, na volitvah leta 2022 pa se je zavihtel v državni zbor. Zdaj mu je stranka SDS dodelila posebno nalogo. Andrej Hoivik je tisti poslanec, ki je zagnal politično kampanjo proti pokojninskim dodatkom za izredne dosežke v kulturi. O tem govori, nastopa, zagovarja tezo, da so pokojninski dodatki vrhunskim umetnikom neupravičeni in da gre za nepotrebno porabo davkoplačevalskega denarja. Več

  • Borut Mekina

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Svet  Za naročnikeVeč

    Med dvema ognjema

    Christoph Steidl Porenta, sicer zlatar in srebrokovač iz Ljubljane, a tudi član malteškega viteškega reda, že vse od začetka vojne v Ukrajino vozi humanitarno pomoč. Ocenjuje, da je je tja odpeljal že za okoli 140 ton. Pomoč vozi v enega od ženskih samostanov, kjer sta tudi dve redovnici iz Slovenije. Večinoma dostavlja zdravila in medicinske pripomočke, kot so invalidski vozički, tudi za otroke: »V Ukrajini je po zdravilih veliko povpraševanje,« razlaga, »tudi zato, ker pri njih ni zdravstvenega sistema, kot ga poznamo v Sloveniji. Če si zlomiš roko, moraš plačati. Če moraš na rentgen, moraš plačati. Če imaš sladkorno, si zdravil ne moreš privoščiti.« Več

  • Monika Weiss  |  foto: Luka Dakskobler

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Ekonomija  Za naročnikeVeč

    »Taktika Trumpove administracije je nastopati s pozicije moči, z izsiljevanjem, in če se nasprotna stran ne upre, jo ta zlomi. EU se mora tega zavedati.«

    Monika Weiss | foto: Luka Dakskobler

    Z makroekonomistom dr. Mojmirjem Mrakom, profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in enim največjih poznavalcev globalnih finančnih politik, smo govorili o sedanjem stanju, o potezah nove ameriške administracije predsednika Donalda Trumpa, najprej o carinah, seveda tudi o posledicah, ki jih ima novi ekonomski svet Amerike za Slovenijo. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Družba  Za naročnikeVeč

    Žrtve trgovine z ljudmi

    Slovenski delodajalci že težko čakajo na prihod večje množice »pridnih«, »ustrežljivih«, »prilagodljivih« in »delovnih« Filipink in Filipincev. Od prvotne zamisli o okrepitvi toka filipinske delovne sile v Slovenijo je minilo več kot pet let. Sedanja vlada pa želi s sporazumom med državama predvsem zavarovati filipinske delavce in pridobiti tudi kader za delo v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. A vprašanje je, ali bo dosegla katerega od dveh osnovnih zastavljenih ciljev. Ali pa bo glavnina zaposlovanja filipinskih delavcev – pa tudi recimo delavcev iz Bangladeša, Nepala, Indije in Šrilanke – še naprej potekala na sporne načine, ki mejijo na trgovino z ljudmi. Več

  • Monika Weiss

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnikeVeč

    Iztis nevladnikov

    Decembra 2021 je Janševa koalicija spremenila zakon o urejanju prostora, ki je temeljni predpis prostorskega načrtovanja pri nas. Ključne spremembe so začele veljati šele pol leta kasneje, 1. junija 2022, na dan nastopa vlade Roberta Goloba. A suhoparne tehnične spremembe se v konkretnih postopkih prostorskega umeščanja izrisujejo šele zdaj. »Gre za de facto degradacijo sodelovanja javnosti, ki je iz postopkov glede na obstoječo prakso izpadla,« opozarja pravnik Aljoša Petek iz PIC, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. V vladi Roberta Goloba težave, pričakovano, ne vidijo. Več

  • Katrin Kuntz

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Svet  Za naročnikeVeč

    Hvala, Trump!

    Kuno Fencker, politik iz levo nacionalistične stranke Siumut, iz svoje pisarne v zgradbi parlamenta v grenlandski prestolnici Nuuk na griču nad zalivom vidi dva metra visok kamnit kip moža s pastirsko palico v desnici, Svetim pismom pod pazduho in pogledom, uperjenim proti morju. To je dansko-norveški misijonar Hans Egede, ki je leta 1721 prišel na Grenlandijo po pooblastilu danskega kralja, da bi koloniziral Inuite. Za mnoge Grenlandce Egede simbolizira začetek vsega zla in večstoletnega obdobja, ko je bila dežela danska kolonija. Več

  • Samo Pitamic, veterinar

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Komentar  Za naročnikeVeč

    Zakaj ne bi bili enkrat prvi? Z ukinitvijo baterijske reje bi lahko bili zgled Evropi in svetu.

    Osnutek novele zakona o zaščiti živali, ki predvideva tudi ukinitev baterijske reje kokoši nesnic do konca leta 2028, je naletel na različne odzive. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je v imenu kmetov napovedal nasprotovanje in ga argumentiral s stroški, ki bi jih rejci imeli s prestrukturiranjem v proizvodnjo z ustreznejšimi bivanjskimi razmerami za živali. Podgoršek sicer načelno podpira ministrstvo pri pozitivni promociji in večjih vlaganjih v dobrobit živali, ne vidi pa potrebe, da bi s pravili prehitevali EU. Bistvo problema izkaže z mislijo, da »potrošnik ne bo pridobil, izgubil pa bo slovenski kmet«, in z njo jasno pove, da živali v tej enačbi zanj ne obstajajo. V nekoliko drugačni perspektivi bi lahko zakon videli drugače in bi se nam končno posvetilo, da bi tokrat Evropo morda morali prehiteti. Postali bi zgled evropskim državam, ki imajo ta trenutek v kletkah več kot 150 milijonov kokoši. Več

  • Monika Weiss

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  DružbaVeč

    Orožje pod Slovenci

    »Kako policija in ministrstvo ocenjujeta dejstvo, da imajo Slovenci vedno več orožja zaradi strahu za lastno varnost? Kaj je po oceni policije in ministrstva vzrok za vedno večji strah za lastno varnost?« To je del poslanskega vprašanja, ki ga je konec januarja postavil poslanec Andrej Kosi (SDS). V podtonu vprašanja zaznamo mnenje, da naj bi se stopnja varnosti v Sloveniji zmanjševala. »Vse več je takih, ki orožje kupijo, ker se bojijo za lastno varnost,« je dejal Kosi in dodal, da naj bi imelo pri nas »več kot 5300 ljudi v lasti več kot 6100 kosov varnostnega orožja«. Več

  • Matic Gorenc

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  DružbaVeč

    Šola proti kopalkam

    Na enem izmed zidov Osnovne šole Kanal je bila poslikava, na kateri so bili upodobljeni fantje in dekleta, ki igrajo odbojko na mivki. Ustvarili so jo člani lokalne likovne skupine Svetloba Deskle, ki so hoteli počastiti dolgo zgodovino odbojke v kraju – odbojkarski klub Alpacem Kanal (do nedavnega Salonit Anhovo Kanal) deluje že več kot 70 let. A poslikave zdaj ni več, vodstvo šole se jo je odločilo prebarvati, saj naj bi bila predvsem dekleta, naslikana v kopalkah, neprimerna za šolski okoliš. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Dva leva  Za naročnikeVeč

    Komentar / Samomor združene Evrope

    Trump in še bolj njegovi najtesnejši sodelavci so Evropi v teh dneh točili slab viski brez ledu. Treznjenje bo mučno. Vizije rešitve »ukrajinskega vprašanja« novega svetovnega šerifa je brez diplomatskega leporečenja povzel ameriški obrambni minister, češ da »Združene države ne verjamejo, da je članstvo Ukrajine v Natu realističen izid dogovorjene rešitve … vrnitev na ukrajinske meje izpred leta 2014 je nerealističen cilj«. In to je to. Evropa pa se sedaj, ko je tri leta ali spala ali vlekla zgrešene poteze, priduša, da ne bi smeli o Ukrajini odločati brez Ukrajincev. Kako, prosim? Ne samo, da bodo Ukrajinci prišli za mizo kot poobedek, tudi EU bo, kot se je deprimirano izrazil kanclerski kandidat nemške CDU/CSU Friedrich Merz, posedena za »otroško mizico« (tako imenovano Katzentisch) ob mizi s pogrinjkom za odrasle. Zato Evropa ta čas ne rešuje zares Ukrajine, ampak svoj obraz. Več

  • Globoko zasidrana ksenofobija in diskriminacija, ki jo izvajajo upravni organi

    Devetnajstega marca lani je mlad par prišel na eno izmed upravnih enot, da bi pridobil informacije o postopku in potrebni dokumentaciji za sklenitev zakonske zveze. Danes je par že poročen, a v postopku so ga uradne osebe, zaposlene v upravnem organu, očitno neformalno diskriminirale. Za kaj je šlo? Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Kolumna  Za naročnikeVeč

    Komentar / Sence preteklosti

    V nedeljo bodo v Nemčiji volitve, pomembne za vso Evropo. Pač zato, ker gre za najvplivnejšo članico Unije, za tretje gospodarstvo na svetu, ki pa je v resnem zastoju, za državo, ki nosi težko zgodovinsko breme in v kateri se zlovešče krepi skrajna desnica. Več

  • Luka Volk

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Družba  Za naročnikeVeč

    Morajo domnevne žrtve spolnega nasilja res deliti krivdo z domnevnim storilcem?

    Nekdanji koprski škof dr. Jurij Bizjak je pred upokojitvijo v koprsko škofijo sprejel nekdanjega jezuita in umetnika Marka Rupnika, obtoženega spolne in psihične zlorabe najmanj 20 redovnic v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, večinoma iz ljubljanske skupnosti Loyola. V intervjuju za Večerovo prilogo V Več

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Ekonomija  Za naročnikeVeč

    Komentar / Reševanje EU

    Tradicionalna münchenska varnostna konferenca, 51. po vrsti, se je sredi februarja 2025 iz osrednje razsvetljenske teme o multipolarizaciji sodobnega sveta spremenila v evropsko nočno moro. Ideja multipolarnosti se je razbila ob polarizaciji stališč ZDA in EU do tri leta trajajoče ukrajinsko-ruske vojne. Trumpova administracija je na konferenco prišla s popotnico državniškega pogovora Trump-Putin in jasno agendo glede usode Ukrajine in EU. Ukrajina bo izgubila del ozemlja, lahko postane članica EU, ne pa Nata. Varnostna jamstva in obnova Ukrajine so evropski in ne ameriški problem. Več

  • Vanja Pirc

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Kultura  Za naročnikeVeč

    (Ne)nujno sodelovanje

    Vodenje našega osrednjega nacionalnega glasbenega in baletnega gledališča SNG Opera in balet Ljubljana je v začetku februarja prevzel Marko Hribernik, dosedanji umetniški vodja ustanove. Zdaj je oboje, umetniški vodja in direktor, dosedanji direktor Staš Ravter, ki se je potegoval za še en petletni mandat, pa se je moral posloviti. To ni bilo presenečenje, saj z zaposlenimi skorajda ni komuniciral. A razlogov za nezaupanje vanj je bilo več in vpogled vanje je te dni ponudila tudi revizija računskega sodišča o izvajanju podpornih dejavnosti leta 2022. Več

  • Frank Hornig

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Svet  Za naročnikeVeč

    Črna pedagogika

    Italijanski minister za izobraževanje Giuseppe Valditara je z reakcionarnimi izjavami že večkrat dvignil prah. Med drugim je kot primeren način vzgoje pohvalil tako imenovano črno pedagogiko preteklih stoletij. »Ponižanje je pomemben dejavnik pri gradnji osebnosti,« je poudaril. Več

  • Nana Čemas

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Družba  Za naročnikeVeč

    Kdaj bodo ljubljanski študentje dočakali nov študentski dom?

    Gradnjo študentskih domov v prestolnici že dolgo napovedujejo. Ena izmed lokacij, kjer bi jih lahko gradili, da bi razbremenili že tako obremenjene študentske domove, je tista med Roško in Poljansko cesto. Nove prostore naj bi tam dobili študenti Akademije za likovno umetnost in dijaki Srednje oblikovne šole. Več

  • Matic Gorenc

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Družba  Za naročnikeVeč

    Omejitve hitrosti / Kdaj zdrava kmečka pamet ni dovolj

    Najbolj obremenjeni deli avtocest bodo v prihodnjih letih razširjeni iz štiripasovnic v šestpasovnice, najprej bo razširjen odsek ceste med Domžalami in Zadobrovo na štajerski avtocesti, nato pa predvidoma še odsek med Kozarjami in Vrhniko na primorski avtocesti. Več

  • Vesna Teržan

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Kultura  Za naročnikeVeč

    Erotika in humor

    V začetku marca bodo v Galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Zlatka Boureka (1929– 2018), gledališkega režiserja, ustvarjalca lutk in celovitega avtorja lutkovnih predstav, avtorja kratkih in animiranih filmov, slikarja, kiparja, grafika, ilustratorja, karikaturista, scenografa, kostumografa in dobrega poznavalca človeških nravi. Bourek je bil gospod in hkrati vsestranski umetnik, humanist in tako imenovani renesančni človek. Zelo veliko je vedel o umetnosti, filozofiji in literaturi, politiki in življenju. Bil je erudit v najžlahtnejšem pomenu tega starega latinskega izraza in bil je tudi član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Diplomiral je iz kiparstva na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu leta 1955 pri znamenitem kiparju profesorju Kosti Angeliju Radovaniju. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Hrvaška  Za naročnikeVeč

    Komentar / K. K.

    Kdo pravi, da je pravica na Hrvaškem nekaj nedosegljivega? Kot trdi oblast, gre zgolj za zgrešen vtis javnosti, dokaz za to je tudi nedavni primer varstva avtorskih pravic – neki prebivalec Splita si jih je zlahka izboril na tamkajšnjem sodišču. Ne navaden prebivalec, tak sodni postopek dočaka šele, ko ima že odrasle vnuke, ampak pomemben kipar, seveda akademski, avtor kakega milijona verskih objektov po Hrvaški in BiH, povsod, kjer od 7. stoletja živijo Hrvati. Ta domoljubno in nacionalno ozaveščeni K. K. je nekoč izdelal tudi precej oduren kip svojega oboževanega Franja Tuđmana, ki zdaj stoji ob vstopu v središče Zagreba. Od tam satrap mrko srepi, kdo vse se smuka po glavnem mestu. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Pamflet  Za naročnikeVeč

    Komentar / Mediji s priprtimi očmi

    Skupina ekspertov s prvopodpisano dr. Metodo Dodič Fikfak, univerzitetno profesorico in direktorico Inštituta za medicino dela, je napisala pismo Svetu za nacionalno varnost, v katerem točko po točko razgalja nevarnost in nezakonitost gradnje razvpitega kanala C0 v Ljubljani ter terja, da vlada nemudoma ukrepa v smislu zaščite varnosti preskrbe s pitno vodo. Več