• 6. 10. 2023  |  Mladina 40  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Hrvaška

    Komentar / Nesmiselnosti navkljub

    Sosedje naju pogosto sprašujejo, zakaj na vrtu pred hišo na otoku nimava bazena, čeprav je hiša od morja oddaljena samo 20 metrov. Spogledava se, nekaj zamomljava, kot da se opravičujeva, ni nama do šmentanega bazena, najtehtnejši razlog pa je – mesto, kamor naj bi umestili nesojeno mlako, zaseda pomemben družinski član, ljubljena Issa, labradorka, pokopana tam, kjer je najraje ležala. Na njen grobek sedeva in se je spominjava … Soprog prezgodaj umrle znane igralke se je odločil svojo Miro upepeliti in pepel raztresti na krajih, ki jih je imela najraje. Tako sem dobila malo prahu, v katerega se je povrnila, in ga raztrosila po zalivu na otoku, kjer sva skupaj plavali. Zdaj bo Mira za vedno z mano in z njo se lahko »pogovarjam« vsakič, ko plavam po zalivu.

  • Komentar / Izhod v sili

    Mogoča rekonstrukcija vlade po dobrem letu in pol, nekje na slabi operativni polovici mandata, pove dvoje. Na eni strani je očiten znak oživljanja stare politične krize v državi, na drugi logičen korak iskanja novih poti. Poteza predsednika vlade je v teh razmerah zato pričakovana, toda bolj izsiljena kot strateška. Golobova vlada je že nekaj časa v težavah. Izgublja politično legitimnost v javnosti, težave ima z obvladovanjem obljubljenih sistemskih reform in povsem operativnim vodenjem države. Zdravstvena reforma stoji, plačne spremembe tudi, krizni menedžment na poplavnih področjih se resno zatika. Ekonomske razmere pa se hitro zaostrujejo, od inflacije in stagnacije do proračunskih zagat in virov financiranja. Razmere postajajo politično-ekonomsko vedno bolj kaotične, zaupanje v sposobnost Golobove administracije pa je vse manjše. S politično gostobesednostjo in ekonomskimi obljubami ne morete reševati problemov države. Rekonstrukcija vlade je zato prvi mogoči izhod v sili. Očitno se začenja boj za politično preživetje Golobove vlade.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Kolumna

    Komentar / Joj, ne upam si več v gozd

    Kjer je en migrant, vidi Janša tri, kjer so trije, jih vidi devet, devet je že povodenj, povodenj pomeni izredne razmere. Ha, pa smo tam, kjer se počutimo kot riba v vodi.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Pamflet

    Komentar / Zaplinjenje Ljubljane

    Primer ministrice Sanje Ajanović Hovnik je šokanten. V času ko vlada uvaja posebni prispevek državljanov za obnovo, se je izkazalo, da sta se v vladajoči stranki razmahnila klientelizem in razsipništvo. Gospa ministrica in njen soprog sta kot državljana pred parlamentarnimi volitvami stranki Svoboda podarila 15 tisočakov. Kot po naključju je prva prislužila ministrski položaj, drugi pa mesto v eni izmed vladnih mašinerij. Zloglasni obisk New Yorka Ajanovićeve s štirimi sodelavkami je premier sicer ubranil, češ, če je zaradi njenih 6 potovalnih tisočakov završalo, potem pomeni, da smo srečna država. Fenomen uradniškega turizma oblastniki opravičujejo, da je šlo za nabiranje vednosti na konferencah, kar lahko celo drži. Toda s stališča države, si je postaviti prvo vprašanje: zakaj s tako številno delegacijo potovati na konferenco, ko pa na njej lahko sodeluješ tudi on-line? Čisti zgled razsipnosti na račun davkoplačevalcev.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Dva leva

    Komentar / Pripravljeni!

    Pred več kot petnajstimi leti sem poskušal utemeljiti smisel vztrajanja pri pisanju tedenskih kolumn. Pač, ne pišem jih zaradi neskromnega prepričanja, da razkrivajo nekaj, kar bi sicer ostalo očem slehernika skrito, ampak predvsem zato, da pomagam v spopadu s kronično pozabo, za katero trpijo politiki, ali vsaj nanjo računajo, ko nagovarjajo javnost. Vsekakor vidim velik problem v obsojenosti polja političnega na amnezijo; se pravi, na selektivno izgubo spomina za neko časovno obdobje ali za neke dogodke. »Ko je bolezen enkrat v hiši, ji nihče ne uide,« je s svojo vero v neizogibno usodo rekla Márquezova Indijanka. Zato so vaščani iz zgodbe sredi trga za vsak primer in za dan potem izobesili velik napis: BOG JE! Da se vsaj to ne bi pozabilo. Namreč, v kultnem Márquezovem romanu Sto let samote vas Macondo napade nenavadna kužna bolezen kronične nespečnosti. Samo dejstvo, da prebivalci ne morejo spati, niti ne bi bil tak problem, če ta nespečnost ne bi povzročila degenerativnega procesa pozabe. No, to kronično in akutno pozabo je vaščanom lajšala vedeževalka Pilar Ternera. Pilar je namreč vedeževanje obrnila na glavo in začela ljudem vedeževati za nazaj: prerokovala jim je preteklost. Vaščanom z izpraznjenimi glavami je razlagala oziroma jih spomnila, kdo so dejansko bili, kaj so resnično hoteli, govorili, k čemu so težili, ko še niso bili okuženi s hudo boleznijo. In v podobnih razlogih spopadanja s splošno politično amnezijo vidim smisel pisanja kolumn. Teden za tednom; od dogodka do dogodka. Pa tudi za nazaj, za dogodke, ki so že zdavnaj poniknili ali bili potlačeni. Teme se nenehno vsiljujejo kar same.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    Uvodnik / Res, predsednica?

    Z vso resnostjo naj zapišemo naslednje: najnasilnejše organizacije v sodobni Evropi in Združenih državah Amerike so tiste, ki napadajo pravico žensk do splava. Gršega nasilja in večjih nasilnežev od teh ljudi preprosto ni. Njihovo nasilje je namreč psihološko in fizično, stojijo pred bolnišnicami in se vtikajo v življenja žensk, ki se odločijo za splav, dejansko se jim postavljajo na pot, hodijo po mestih in kažejo plastične zarodke, ženske pa etiketirajo z izrazi morilke, ubijalke in podobno.