Iskanje prijatelja za konec sveta

Kaj bi storili, če bi vedeli, da bo zdajle – danes, kmalu, čez nekaj ur – konec sveta? Bi začeli vreščati? Bi se skrili v klet? Bi klicali Bruca Willisa? Nikar! Raje si nataknite 3D-očala. Da konec sveta ne bo šel v nič. Liza (Zoe Lister-Jones), protagonistka tele vesele, poskočne armagedonske komedije, ve, da bo sveta zanesljivo konec in da preživlja zadnji dan na Zemlji (prihaja asteroid!), zato se v družbi svoje najboljše »prijateljice«, dejansko svoje »metafizične« mlajše verzije (Cailee Spaeny), sprehodi skozi predapokaliptični Los Angeles.

Vsak četrti policist bo rezervist?

Vlada je pred časom odločila, da bo policija še letos vpoklicala 2000 rezervnih oziroma pomožnih policistov in jih poslala na južno mejo. Razlog naj bi bile pričakovane povečane migracije v tem obdobju, čeprav se te že drugo leto zapored tako zmanjšujejo, da država zapira izpostave azilnega doma. Razloga naj bi bila tudi šestmesečno predsedovanje EU in morebitno večje število načrtovanih športnih prireditev v tem obdobju. A kdo sploh so pomožni policisti, ki jim sedaj grozi vpoklic in naj bi namesto na letni dopust odšli branit slovensko mejo?

Čas za mlado zeleno stranko

Statistika nedavnega referenduma o noveli zakona o vodah je razkrila nekaj zanimivih podatkov. Poleg očitnega, da je šlo za jasno nezaupnico Janševi vladi, saj je proti glasovalo dobrih 87 odstotkov volivk in volivcev, je izstopajoč podatek, da je referendum prebudil mlado volilno telo, za katero velja (očitno napačno) prepričanje, da je apolitično.

Še ena cenzura

Zgodbo o tem, kako je skušal minister za kulturo Vasko Simoniti brezsramno cenzurirati razstavo slovenskih umetnikov, ki spremlja predsedovanje Slovenije Svetu EU, poznamo. Razstava je bila nazadnje vseeno postavljena v prvotni obliki, precej manj sreče pa je imel največji kulturni projekt, ki je nastal ob slovenskem predsedovanju.

Legenda o skrivnih prehodih pod Cankarjevim domom postaja resničnost

Skrivni prehod pod Cankarjevim domom, ki naj bi povezoval osrednjo kulturno ustanovo v državi s parlamentom, že leta buri duhove, legenda celo pravi, da naj bi se bila v njem nekoč izgubila Svetlana Makarovič. A čeprav skrivnostnega prehoda v resnici nikoli ni bilo, naj bi zdaj nastal čisto pravi – le da parlamenta ne bo povezal s Cankarjevim domom, ampak predsedniško palačo s prostori slovenske vlade.

Zadnji odcep za komunizem

Najnovejši podatki nedvoumno kažejo, da si celo po (sicer neenakomerni) distribuciji cepiva ne moremo privoščiti sprostitve in vrnitve v prejšnjo normalnost. Ne le da pandemije še ni konec (število okuženih se spet povečuje in čakajo nas vnovične omejitve javnega življenja), temveč na obzorju prežijo še druge katastrofe. Konec junija 2021 je vročinska kupola (vremenski pojav, pri katerem greben visokega zračnega tlaka ujame in stisne topel zrak, da se temperatura zviša in vročina cvre predel pod kupolo), ki je nastala nad severozahodnim delom Združenih držav Amerike in jugozahodnim delom Kanade, povzročila zvišanje temperature na skoraj 50 stopinj Celzija, tako da je bilo v Vancouvru bolj vroče kot na Bližnjem vzhodu. Ta vremenska patologija je le vrhunec veliko obsežnejšega procesa: v zadnjih letih v severni Skandinaviji in Sibiriji pogosto izmerijo temperaturo več kot 30 stopinj Celzija. Svetovna meteorološka organizacija skuša preveriti najvišjo temperaturo severno od severnega povratnika, odkar so tam uradno začeli meriti temperaturo, potem ko so na vremenski postaji v sibirskem Verhojansku 20. junija letos namerili kar 38 stopinj. V mestu Ojmjakon v Rusiji, ki naj bi bilo najhladnejši naseljeni kraj na svetu, je bil letošnji junij bolj vroč (31,6 stopinje) kot katerikoli doslej. Skratka, severna polobla se bo scvrla zaradi podnebnih sprememb.1

Novi načrti naveze Hojs-Olaj na meji

»Policija pospešeno uvaja nove tehnologije za nadzor državne meje,« policija poroča vladi v zadnjem poročilu, ki govori o »napredku« pri varovanju državne meje, preprečevanju ilegalnih migracij in boju proti tihotapljenju ljudi v prvem polletju letos. Med najnovejšimi tehničnimi »rešitvami«, ki jih preučuje policija, sta uporaba še zmogljivejših brezpilotnih letalnikov z večjo avtonomnostjo in uporaba »različnih drugih plovil (balonov)«.

Rosvita Pesek Kreka seveda ni vprašala ključnega

Pogovori z Janševim direktorjem NIJZ so vedno bizarni. Tako gostilniško robato ali pa v slogu »dobri sosed iz sosednje ulice« nam ta gospod vedno znova že drugo leto – ja, res je že drugo leto epidemije – pove, da zdaj se pa čas izteka. Res verodostojno, ko nam to pove čisto vsakič z enakim dramatičnim glasom. Zdaj pa gre zares.

Publika, ki je ni

Liza (Zoe Lister-Jones), protagonistka komedije How It Ends (Kako se konča svet), ve, da bo danes – čez nekaj ur – konec sveta. Neizogibno in neizbežno. Ničesar ni več mogoče storiti. Ničesar ni več mogoče spremeniti. Vse je odločeno. Proti Zemlji drvi orjaški asteroid – in ni Brucea Willisa, ki bi ga lahko ustavil. Liza sklene, da se bo še zadnjič sprehodila po povsem praznem Los Angelesu. Le tu in tam naleti na kako osebo, recimo na mlado kantavtorico, ki sedi na ulici in poje – publiki, ki je ni. In na mladenko, ki stoji pred mikrofonom in poka vice – publiki, ki je ni. Publiko, ki je ni, celo poziva, naj ji zaploska. Dajmo – aplavz! Ko zagleda Lizo, publiko, ki je ni, pozove, naj zaploska še njej. Dajmo – aplavz! Mladenka se obnaša, kot da publika obstaja. Pretvarja se, da stoji pred publiko. In da je publika navdušena. In da ji publika ploska.

Umetnost ni kaznivo dejanje

V torek je odjeknila novica, da je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper avtorje provokativne umetniške instalacije Akril ni voda. Ta se je jeseni pojavila pred ministrstvom za kulturo in tako razburila nekaj tam zaposlenih, da so dejanje prijavili policiji. Rdečo barvo, prelito čez pisarniške mize in stole, ki je simbolizirala krvavenje kulture pod ministrom Vaskom Simonitijem in njegovo ekipo, so namreč – sprevrženo – razumeli kot grožnjo s smrtjo njim samim. Policija jim je januarja pritrdila in ovadila dva od avtorjev, ki ji ju je na podlagi posnetkov edina uspelo prepoznati. Tožilstvo pa je postopek zdaj ustavilo. Ovadbo je zavrglo, saj je ugotovilo, da njuno dejanje ni bilo kaznivo, temveč umetniški projekt.

Varnost naših podatkov

Kljub napovedim, da bodo nove biometrične osebne izkaznice prebivalcem Slovenije na voljo še letos – tako bi bilo tudi v skladu z direktivo EU, ki državam članicam nalaga, da jih začnejo izdajati 2. avgusta –, bomo morali nanje še počakati. Čeprav so spremembe in dopolnitve zakona o osebni izkaznici začele veljati že aprila, lahko nove osebne izkaznice s čipom, na katerem bosta zapisana dva podatka – podoba našega obraza in dveh prstnih odtisov –, z njimi pa bomo lahko opravljali tudi storitve v zdravstvu, pričakujemo šele z začetkom novega leta.

Renesansa raperk

Zadnja leta postaja ženski glas v rap igri vse opaznejši in vedno bolj prevladujoč. Ameriško sceno so sicer že v zlati dobi hiphopa devetdesetih let močno zaznamovale raperke (denimo Missy Elliot, Bahamadia, Lauren Hill, Lil Kim in Foxy Brown), a v svetu rapa so do nedavnega kljub temu prevladovali moški. Zdaj pa postaja svetovna krajina hiphopa nekoliko bolj uravnotežena: vrhove lestvic najbolj prodajanih in s spleta največkrat pretočenih skladb krasijo imena ognjevito gajstnih, pohotno vulgarnih rap superzvezdnic, kot so na primer Cardi B, Megan Thee Stallion, Nicki Minaj in Doja Cat, na vrhove seznamov najboljših plošč leta po izbiri kritikov pa se uvrščajo številne glasbeno avanturistične, pesniško artikulirane, napredno misleče, družbenokritične in politično angažirane raperke, kot so denimo Little Simz, Young M. A., Noname, Tierra Whack, Rico Nasty in številne druge. Izjemno dolgo je trajalo, da so si ženske izborile mesto v tem nekoč izrazito moškem svetu, a zadnja leta se zdi, da so končno deležne pozornosti, ki si jo zaslužijo. Raperska krajina pa ne postaja uravnotežena zgolj po svetu, temveč tudi pri nas.

Plonklistek TV-serij

K sreči nismo več zaprti za štirimi stenami, a to še ne pomeni, da nas ne razveseljujejo več kakovostne TV-serije. Sploh poletni dnevi, ki tečejo nekoliko počasneje, kar kličejo po tem, da si na lenoben popoldan ogledamo katerega od opevanih izdelkov, ki nas je mikal vse leto, a zanj v prenatrpanem urniku nismo našli časa. Naš izbor TV-serij prinaša najboljše naslove letošnjega leta, v katerih bodo uživali ljubitelji vseh zvrsti.

Nehormonski gel za ženske, ki pred neželeno nosečnostjo ščiti enako učinkovito kot kondomi

Ko so se v šestdesetih letih v ZDA na trgu pojavile prve kontracepcijske tabletke, so povzročile revolucijo. Že štiri leta po vstopu na ameriški trg smo jih dobili tudi pri nas. Ženskam je dala tabletka svobodo – nadzor nad tem, kdaj bodo zanosile –, to pa je poleg tega, da so se končno lahko v miru posvetile karieri, povzročilo tudi svobodnejše spuščanje v spolne odnose. Zaradi prednosti sprva ni nihče govoril o neželenih učinkih. Leta 1969 pa je Barbara Seaman izdala knjigo The Doctor’s Case Against the Pill (Zdravničini ugovori proti tabletki), v kateri je opozarjala na nevarnosti tega, da ženske s tabletko zaužijejo ogromne odmerke progestina in estrogena, ki lahko povzročijo možgansko in srčno kap, krvne strdke, depresijo in povečanje telesne teže. A kljub temu so tabletke postajale vedno bolj priljubljene, kar je šlo vštric s seksualno revolucijo v sedemdesetih letih. Konec osemdesetih so v Ameriki prvotne tabletke z visoko vsebnostjo hormonov umaknili s trga in pojavile so se nove – a zgovorno je, da kljub razvoju ženskih tabletk še vedno nimamo tabletke za moške. Sodobne kontracepcijske tabletke naj bi imele tudi veliko pozitivnih stranskih učinkov. Danes jih ginekologi marsikateri ženski predpišejo tudi zato, da si denimo odpravi akne ali uredi neredno in bolečo menstruacijo. Kljub temu pa nekaj tveganja neželenih učinkov ostaja: krvni strdki, občutna razpoloženjska nihanja, zmanjšanje libida, zvišanje telesne teže ...

Heni Erceg

30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Hrvaška

Evro s Teslo

Eh, Nikola Tesla! Srb? Ali državljan Hrvaške srbskega rodu? Ali Američan, rojen na ozemlju današnje Hrvaške? Genij, ki je svet oskrbel z najpomembnejšo iznajdbo, izmeničnim tokom. Šolal se je v avstro-ogrski monarhiji, nato pa zelo hitro zapustil siromašne domače kraje in odrinil v Ameriko, saj je imel tam na voljo vse, kar je potreboval, da je za vedno spremenil svet.

N'toko

30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Žive meje

Kult človekovih pravic

Diplomatski spori, ki jih sprožajo Janševe sporadične izjave, imajo vse krajše medijsko življenje. Najbrž smo prezasičeni s kaosom vladnih afer, ki z redkimi izjemami ostajajo na naslovnicah le dan ali dva. Mediji povzamemo sporne izjave, citiramo nekaj zgroženih odzivov ter se v lovu na pozornost premaknemo na naslednji sporni tvit. Po enakem tekočem traku je šla tudi Janševa nedavna obsodba iranskih političnih pobojev iz leta 1988, za kar je posredno obtožil novega predsednika Ebrahima Raisija. Še ena čudaška izjava, ki je sprožila vsesplošno diplomatsko ogorčenje, nato pa v dveh dneh potihnila … A če bi bili pozorni, bi lahko iz Janševe avanture v iransko notranjo politiko iztisnili precej več viralnosti. Mediji so žal vsi po vrsti spregledali najbolj fascinanten, pravzaprav edini res zanimiv del novice: to ni Janševa izjava, ampak dejstvo, da jo je izrekel na letnem srečanju Mudžahedin-e-Kalk (MEK) – teroristične »islamsko-marksistične« sekte, ki deluje iz vojaškega oporišča v Albaniji. Celo po opozorilu poslancev evropske S&D so novinarji konferenco še naprej opisovali kot navadno »srečanje iranske diaspore«, niti en medij pa se ni vprašal, kako se je naš premier znašel med mudžahidi.

Vlado Miheljak

30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Dva leva

Zbogom, Evropa

Sem zaprisežem in nepoboljšljivo naiven Evropejec, kljub temu da se zavedam vseh njenih protislovij, nedoslednosti. Ali pa prav zato. Evropa je vsekakor moja prva identiteta. Najprej Evropejec, dedič razsvetljenstva, liberalizma, individualizma, šele potem vse drugo. Da sem Slovenec, ni moja prosta izbira, ni stvar identitete, ampak vrojenosti. Zato mi predvsem ni vseeno, kaj se dogaja z »mojo« Evropo. Spomnim se stare dobre, »ožje« Evropske unije, ko so še veljali nekateri standardi. Tako demokratični in pravni standardi kot standardi spodobnosti. In jaz naivnež sem verjel, ali pa vsaj hotel verjeti, da se bodo defektne demokracije spremenile, da bo »Evropa« spremenila države z demokratičnimi primanjkljaji, a zgodilo se je obratno. Prišleki smo začeli spreminjati združeno Evropo. Praviloma na slabše. A Evropa kot Evropa. Kot naš Pahor. Nikomur se ne želi zameriti, nikogar v karkoli prisiliti, nič pogojevati. In sedaj žanje rezultate te neodločnosti in nedoslednosti. Menim, da bi morala Evropska unija še enkrat premisliti, kakšne članice naj sestavljajo zvezo. In članice naj prav tako premislijo, ali sodijo v to zvezo. Karkoli si že človek misli o »Angležih« in Združenem kraljestvu, je vendarle na koncu razhod izpadel korektno. Niso se večinsko počutili doma v Združeni Evropi. Nikoli. In so šli. Škoda, a pošteno. Drugače je z deželami demokratičnega primanjkljaja, kot sta že kar tradicionalno

dr. Bogomir Kovač

30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Ekonomija

Olimpijske igre in tveganja

Poletne olimpijske in paraolimpijske igre 2020 v Tokiu leta 2021 že z enoletnim zamikom razkrivajo velike zadrege in nenavadnost dogodka. Pandemija je povzročila lansko odpoved in zamik, igre pa bodo prvič v zgodovini brez gledalcev. Ekonomske škode in interes kapitala, pa tudi želje športnikov in funkcionarjev so presegli tveganja zaradi pandemije. Stroški iger bodo daleč presegli prihodke, toda izgube so že dolgo pričakovan rezultat olimpijskih iger. Pomembnejša so druga sporočila. Tokio v teh razmerah ostaja predvsem simbol solidarnosti in hkrati upanja. Brez olimpijskih iger ni vrhunskega nekomercialnega športa. Kako igre vrniti športu in športnikom in ne kapitalu ter politikom, ostaja odprto vprašanje. Olimpijske igre potrebujejo prenovo, kot vse drugo okoli nas. Agenda 2020, strateški dokument Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok), je del tega. Žal odpira več starih problemov kot ponuja novih rešitev.

Profesionalna klovna, ki sta cirkuško umetnost pri nas pomagala dvigniti na višjo raven

Ko je imel Ravil Sultanov približno tri leta, je na televiziji prvič videl nastopati Olega Popova, enega najznamenitejših sovjetskih klovnov. Ni še vedel, da se takšnemu performerju reče klovn, a ga je pritegnil kot magnet. Natalio Sultanovo so podobni občutki obhajali ob gledanju baletnih nastopov. Želela je postati plesalka, igralka, piska tekstov, izmišljevalka zgodb; nekaj, povezano z umetnostjo. Čez leta sta bila oba sprejeta na cirkuško akademijo v Moskvi, kjer sta se spoznala in zaljubila.

Mark, kje si?

Ob novem odloku, ki veleva, da morajo organizatorji prireditev pri obiskovalcih preverjati izpolnjevanje pogoja PCT, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izdal aplikacijo, ki je omogočala skeniranje QR-kode, navedene na evropskem digitalnem potrdilu – a jo je moral kmalu zatem začasno umakniti. Poleg tega, da ni bila prijazna do uporabnikov, se je ugotovilo, da ni bila vnaprej usklajena z veljavno zakonodajo o varovanju podatkov – informacijska pooblaščenka je zaradi tega za novo aplikacijo uvedla inšpekcijski postopek.

Janko Lorenci

30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Kolumna

Ni kam

Na naši Zemlji, ljubi in edini, je vrag vzel šalo. Vsako leto je bolj vroče kot prejšnje, v Sibiriji in Kanadi divjajo velikanski gozdni požari, Nemčijo zalivajo poplave, na obeh polih se od ledu, ki očitno ni več večen, lomijo orjaške ledene gore. Amazonski pragozd, nekoč zelena pljuča sveta, morda oddaja več CO2, kot ga skladišči. Suše so hujše in daljše, vročinski valovi neznosni.