Grega Repovž

6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Uvodnik

Črni teden

Naj na začetku zunanjemu ministru Logarju zaželimo čim blažji potek bolezni in čimprejšnje okrevanje po okužbi s covid-19. V tem trenutku pa se moramo kljub temu spomniti njegove septembrske izjave, da se Slovenija vrača na diplomatski zemljevid. Izjava se je namreč res dobro postarala. Da, zdaj smo res dokončno na diplomatskem zemljevidu – obarvani z rdečo. Pa ne z republikansko ali s komunistično rdečo, ampak z rdečo kot znakom za alarm. Dokončno smo zapisani kot država, ki ima očitno čustveno labilnega in politično nerazsodnega premiera. Od tega tedna ni treba več nikomur v mednarodni politiki razlagati, zakaj imamo problem in da je naš problem resen. A nimamo problema samo mi: zdaj ve namreč tudi Evropa, da ima ta problem tudi sama.

Čas je za ločitev

Se spomnite Šijanove komedije Maratonci tečejo častni krog, v kateri na zapuščinsko razpravo pride vsak Topalović s svojim testamentom? No, nekaj takega se je torej zgodilo na ameriških predsedniških volitvah. V torek zvečer je volilno zmago najprej – malce zakamuflirano – razglasil Joe Biden. Potem je volilno zmago razglasil še Donald Trump.

»Tradicija partizanskega zdravstva nam daje oporo, da bomo ne glede na razvoj dogodkov zmogli«

Prof. dr. Vojko Flis drugo največjo slovensko zdravstveno ustanovo vodi tri leta. Kot strokovnjak za žilno kirurgijo svoje znanje predaja tudi študentom, prav tako pa kljub direktorskim obveznostim še vedno pomaga tudi pri delu z bolniki. V času, ko se zaradi neslutenega razmaha epidemije spoprijemajo z veliko kadrovsko stisko, je to še bolj pomembno kot sicer.

Na pomoč prihajajo zasebni zdravniki

Zaradi pomanjkanja kadra v boju proti epidemiji so bolnišnice, vlada in zdravniška zbornica na pomoč pozvale tudi zasebne zdravnike, koncesionarje, upokojene medicinske tehnike, medicinske sestre, študente medicine ali študente zdravstvene nege. Po vsej državi se je v delo na različnih področjih vključilo več kot sto študentov, odziv zdravnikov pa je precej slabši. Čeprav je vlada sprejela odredbo in od koncesionarjev zahtevala, da se »za namen zagotavljanja zadostnih zmogljivosti za pravočasno obravnavo pacientov, obolelih za covid-19,« vključujejo v delo izvajalcev zdravstvene dejavnosti na območju, kjer delujejo, se jih je doslej javila le peščica.

Pohvališ vlado, dobiš posel

Športnemu psihologu Mateju Tušaku, ki je ta mesec nastopil na vladni novinarski konferenci in ljudi pozval k skupnemu boju proti virusu »ne glede na številne razlike med nami«, je po poročanju portala Necenzurirano hkrati s tem uspel tudi lep posel.

Hojs nagradil svojo policistko

Petra Grah Lazar, nova v. d. direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), bo dobila precej višjo plačo, kot bi ji sicer pripadala le na podlagi naziva in delovnih izkušenj.

Pozabite na ustavno sodišče

Ustavni sodnice in sodniki so na začetku leta nakazali, da ne bodo le od strani spremljali vladne represivnosti in avtoritarnosti, pač pa bodo najspornejše odločitve presojali sproti in vsebinsko in s tem varovali visoko raven spoštovanja človekovih pravic. Žal se to ni zgodilo.

Presoja politične primernosti tožilcev

Tožilstvo ne sodi v tretjo, sodno vejo oblasti, pač pa v izvršilno. A znotraj te veje oblasti je to državni organ z največjo stopnjo samostojnosti in neodvisnosti. Seveda neodvisnosti od politike, ki je nujna, sicer bi šlo za represivni organ v rokah vladajoče politike, ki bi ljudi preganjal ali ne preganjal po njenih željah, ne pa v skladu z objektivnimi merili, ki jih določa zakonodaja. Toda vlada pod vodstvom Janeza Janše na tožilstvo izvaja vedno močnejši pritisk, četudi precej bolj skrito očem javnosti kot denimo v policiji, kjer je s kadrovskimi menjavami dosegla prevladujoč vpliv.

»Nakladanje prve vrste«

Pred kratkim je kulturni minister Vasko Simoniti v intervjuju za Nova24TV presenetil s trditvijo, da ministrstvo stavbo na Metelkovi 6, iz katere izganja nevladne organizacije, potrebuje za »muzejsko dejavnost«, prednostno za Prirodoslovni muzej, »ki je eden najbolj ogroženih muzejev v smislu, da nima prostorskih kapacitet«. Ta ideja sicer ni nova, o njej se je že razpravljalo, a nikoli povsem konkretno.

Madžari bi tudi Darsove posle

Obrambna ministra Slovenije in Madžarske ob srečanju v Budimpešti ta torek nista skrivala, da sta med pogovori »o tesnejšem sodelovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju« govorila o zelo konkretnih poslih. Denimo o nakupu madžarskih oklepnikov za Slovensko vojsko. »Madžarska si želi, da bi lahko bila med tistimi, ki bodo oddali ponudbo za nabavo te opreme,« je dejal madžarski minister Tibor Benkő. Nakup predvidoma 50 oklepnikov spada v okvir načrtovane 780-milijonske posodobitve Slovenske vojske do leta 2027, pri kateri aktualna vlada vztraja kljub pozivom k premisleku o prednostnih nalogah v največji krizi, s katero se srečujeta zdravstveni sistem in sistem oskrbe starejših. Ali bo posel z oklepniki – kljub nujni transparentnosti, o kateri govori minister Tonin – pripadel Madžarom, bo jasno kmalu. Zanima pa jih še več.

Vojska kupila še več ventilatorjev

Afera z ventilatorji se je letos poleti končala s hišnimi preiskavami pri vpletenih in spoznanjem vseh, da ozko grlo pri zdravljenju pacientov s covid-19 ni število ventilatorjev, ampak razpoložljivost kadra, ki jih zna upravljati. Vse se je začelo z izjavo zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, da imamo v Sloveniji le »30« prostih ventilatorjev za predihavanje pacientov s hujšo obliko te bolezni in da bi jih v skladu z italijanskim scenarijem potrebovali 200. A se je na koncu izkazalo, da smo jih v Sloveniji imeli veliko več, tako da je danes, po vseh nakupih v državi in skladiščih bolnic, skupaj kar 680 ventilatorjev. Sredi tega tedna je bilo, sodeč po sledilniku covid-19, umetno predihavanih 90 pacientov.

Če zgolj telefoniraš, si plačan bolje

Na poziv bolnišnic po pomoči so se odzvali predvsem študenti, a jih je za zdaj še največ v klicnem centru vlade, kjer zainteresiranim dajejo informacije o novem virusu. Kot so nam pojasnili v uradu vlade za komuniciranje, so za delo svetovalcev v klicnem centru z informacijami o novem koronavirusu usposobili 68 študentov višjih letnikov Medicinske fakultete v Ljubljani. »Število svetovalcev v klicnem centru sproti prilagajamo potrebam po informacijah. Tako dela sočasno najmanj 10 in največ 18 svetovalcev,« pravijo.

Deset tisoč podpisov

Zadnjo oktobrsko sredo je na vrata državnega zbora potrkal Jaša Jenull, najprepoznavnejši obraz protestov, ki je vedno na čelu kolesarskega sprevoda. V vložišče državnega zbora je prinesel peticijo, poziv poslancem, naj ustavijo zlorabljanje epidemije za ideološke in strankarsko motivirane projekte. Že do takrat je ta poziv podpisalo več kot 800 ljudi, med njimi nekdanji politiki, akademiki, javni intelektualci, profesorji, kulturniki, protestniki, mladi, v resnici zelo heterogena množica posameznic in posameznikov, pa tudi organizacij in zavodov, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s to družbo.

Podreditev kulturnih institucij

Zdenka Badovinac je ena od mednarodno najvplivnejših osebnosti, kar jih premore slovenska kultura. Vendar ne le zato, ker že od leta 1993, torej že celih 27 let, vodi Moderno galerijo, eno naših osrednjih institucij za likovno umetnost, in tudi ne le zato, ker že enajst let, odkar je ta zrasel v nekdanji ljubljanski vojašnici na Metelkovi, hkrati vodi tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Njen vpliv lahko najlažje razumemo na podlagi njenega mednarodnega delovanja, aktivnega povezovanja lokalnega prostora z mednarodnim.

Študenti – socialni primer

Brezposelnost se je letos povečala v vseh starostnih skupinah, občutno prav med mladimi in študenti – pri njih se je od septembra 2019 do septembra 2020 povečala za 30,6 odstotka. Da so mladi pogosto odvisni od prekarnih oblik zaposlitve in študentskega dela, ni nič novega, a zdaj se te oblike izkazujejo za nevarne in nepredvidljive.

»V očeh oblasti smo nevarni, ker vzgajamo kritično mislečo javnost«

Katerina Mirović že desetletja deluje v neodvisni in alternativni kulturi, v njej se je uveljavila in je danes pri nas ena njenih glavnih akterk. Sprva je z angažmajem na ljubljanski hard core sceni močno zaznamovala glasbeno in aktivistično dogajanje v Ljubljani, pozneje je sodelovala pri zasedbi Metelkove, kjer je že 23 let tudi štab njenega kuratorskega, uredniškega in producentskega delovanja: je urednica pri Strip Coru, ki deluje v okviru Foruma Ljubljana, izdajatelju naše edine stripovske revije Stripburger, in vsako leto pripravlja mednarodno uveljavljen festival Svetlobna gverila, ki se osredotoča na umetniške svetlobne projekte v javnem prostoru. Pred nedavnim je skupaj z drugimi predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na Metelkovi 6, prejela dopis ministrstva za kulturo, ki jim veleva, naj se iz stavbe, v kateri delujejo že dobrih 20 let, izselijo do konca januarja prihodnje leto. S Katerino Mirović smo v njeni pisarni kramljali o zagati, v kateri se je te dni po krivici znašel nevladni sektor, ki domuje na Metelkovi, o zgodovini razvpite stavbe na Metelkovi 6 in njeni tesni povezanosti z dediščino civilnodružbenih gibanj, o odnosu med nevladno in institucionalno kulturno sceno, o različnih vprašljivih dejanjih ministrstva za kulturo in še o marsičem.

Vitamin D in covid-19

Skupina strokovnjakov je prejšnji teden objavila priporočila za uživanje vitamina D v jesenskih in zimskih mesecih, ko ga zaradi manj intenzivnega Sončevega obsevanja naše telo praviloma ni sposobno samo izdelati dovolj. »Svetujemo nadomeščati vitamin D, da zmanjšamo pojavljanje okužb s SARS CoV-2 in da ublažimo potek bolezni COVID-19 pri že okuženih bolnikih, še posebej pri tistih s pomanjkanjem vitamina D in dejavniki tveganja za hujši potek in slabe izide bolezni.«

»Prvi korak k normalnosti«

Skakali, plesali in gnetli se na javnih prireditvah verjetno še dolgo ne bomo, morda pa bomo lahko koncerte in športna tekmovanja v živo spremljali še kako drugače kot prek spletnih in televizijskih prenosov. Te dni so namreč nemški strokovnjaki z epidemiološkega inštituta Univerze v Halleju predstavili izsledke raziskave Restart-19, s katerimi v turobno resničnost, v kateri je panoga, ki se ukvarja z organiziranjem prireditev, zaradi pandemije koronavirusne bolezni skoraj popolnoma ohromljena, prinašajo žarek upanja. Raziskava naj bi dokazovala, da lahko prireditve brez večjega tveganja za širjenje virusa potekajo tudi med pandemijo, če je seveda poskrbljeno za ustrezne zaščitne ukrepe.

N'toko

6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Žive meje

Spet nova ekonomija

Startup guruji nam vsakih nekaj let obljubljajo poklice prihodnosti. Še nedavno so imeli poznavalci trga polna usta »ekonomije delitve« in hvalospevov o platformnih podjetjih, kot sta Uber in AirBnB. »Vsi bomo v prostem času šoferji, si delili avte, kolesa in stanovanja!« Vplivneži so nove oblike služenja denarja povezovali z modernim lajfstajlom: »Mladi namesto stalnih služb in stanovanj potrebujejo mobilnost!« Investitorji so zlivali milijarde evrov v vsako storitev, ki je v prezentaciji vključevala besedo »app«, mediji pa so nekritično navijali, da mora država tem podjetjem olajšati prihod v Slovenijo. A nekaj let kasneje vse to zveni le še kot slaba šala. Uber in AirBnB sta danes sinonim za sramotno izkoriščanje in prevarantstvo. Širom po svetu sta uničila panožne standarde, zdesetkala plače in uničila urbana okolja, pri tem pa vseskozi ustvarjala izgubo. O njiju si nihče več ne upa izreči pozitivne besede – izjema, ki potrjuje pravilo, je minister za infrastrukturo iz NSi Vrtovec, ki se še kar trudi narediti Uberju všečno zakonodajo.

Janko Lorenci

6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Kolumna

Virus in generacije

Vladi (Janši) je epidemija grdo ušla iz rok. Zato je storila edino, kar res zna: deželo je znova zaklenila in večidel ustavila javno življenje. A to je napravila prepozno. Kot je na splošno z ukrepi nenehno zamujala vse od pomladi: prepozno je priprla mejo s Hrvaško, prepozno razglasila epidemijo, prepozno ali sploh ni pripravila zdravstva na drugi val … Za to obupno zamujanje, ki se je izteklo v strašljiv potek epidemije, je po svoje kriva tudi t. i. strokovna skupina. Večkrat je plaho nakazala, da je treba kaj storiti, Janša pa je praviloma ostal križem rok. Ker je šlo za dobesedno usodne zamude, bi moral štab reči: storite to in to ali pa odstopimo. Ker je bil premlačen, je sokriv.

Dobra Vida

Prišli smo do ene zadnjih v seriji oddaj TV Slovenija o 30 letih države Slovenije. In prišli do bistvenega dela. Do dejanskih razlogov za osamosvajanje in resničnih muk nastajanja države. Saj veste, dovolj smo imeli financiranja juga, barantanja z devizami, dovolj beograjskih finančnih miškulanc, dovolj tega, da se vozimo v celovški KGM po boljšo in cenejšo hrano (za mlajše bralce naj pojasnimo, da je to predhodnik Spara) in v Trst po kavbojke – in se ob tem vsi delamo, da ne vemo, zakaj to počnemo. Ves ta blef je bil naporen in vse skupaj ni vodilo nikamor. Slovenci smo hoteli živeti tako kot Avstrijci in Italijani, preveč blizu smo bili in razumeli smo, da ima to opraviti s kapitalizmom; tako smo takrat stvari videli. Hočeš milko? Najprej demokracija. TV Slovenija je iz teh malih hotenj hotela narediti povzdignjeno zgodbo o velikih mislecih in stoletnih, kaj stoletnih, tisočletnih sanjah. Saj so to tudi bile, samo čokolada Milka je mogoče imela večjo težo. Mimogrede, vsi trije redni gledalci vseh oddaj se strinjamo, da serija oddaj o osamosvojitvi ne spada med zmagovitih pet oddaj TV Slovenija. Veliko bolj bi uživali, če bi gledali reportaže o tem, kaj danes prodajajo v trgovinah, kjer smo včasih v stari Gorici kupovali tri leta stare modele Rifle kavbojk.

Jaz sem Greta

Kako zelo gre Greta Thunberg nekaterim na živce, se lahko prepričate, če na portalu IMDB vtipkate naslov dokumentarca o njej, I Am Greta, in pogledate, kakšno oceno ima: 3,1! Tako nizke ocene nima niti The Room, ki po novem velja za najslabši film vseh časov. In tako nizke ocene nima niti Plan 9 from Outer Space, ki je pred tem veljal za najslabši film vseh časov. Greta Thunberg gre desničarjem – zanikovalcem podnebnih sprememb, antifeministom, malim spletnim fašistom – res na živce.