-
»Ok, mladi ljudje, iskalci dela, poslušte zdaj. Svet se deli na dve vrsti ljudi: na zmagovalce in na luzerje. Vmesne poti ni. Verjemite mi, jaz sem odrasel in se na to spoznam. Sam sem že postal zmagovalec, vi pa ste zdaj na razpotju. Časi so težki, pot do uspeha pa ozka in polna razočaranj, le najboljši bodo preživeli. Na srečo sem si za vas vzel nekaj časa (kar si uspešni ljudje kot jaz težko privoščijo) in vam napisal 10 nasvetov. Pozorno jih preberite in si jih vsak dan ponovite na glas, po možnosti zjutraj pred ogledalom. Pripravljeni?
-
Slovo od Ariela Šarona ne bi moglo biti bolj značilno za naše čase. Pri tem v mislih nimam toliko Izraelcev – kdo ve, kaj si resnično mislijo –, pač pa bolj ves preostali svet. Priznajo mu, in to vedno poudarjajo, da je bil velik vojščak, stras-
-
Parlamentarna demokracija na ravni EU se v volilnem letu prebuja, krizni menedžment v evroskupini po treh letih postaja tudi prvovrstni politični problem. Parlamentarna preiskava političnoekonomskega delovanja »trojke« (EK, ECB, MDS) postavlja v ospredje vprašanje legitimnosti, demokratičnega odločanja in nadzora, pa tudi ekonomskih ukrepov in socialnih posledic reševanja finančne in ekonomske krize. Trojka je nesporno največja političnoekonomska katastrofa, ki je doletela EU vse od njenega nastanka, še posebej v vseh štirih državah, kjer je delovala. Politični obračun z njo je sicer del predvolilne igre evropskih parlamentarcev, toda hkrati prvi poskus demokratičnih zahtev po delovanju in odgovornosti ekonomske vlade EU.
-
Našemu zdravju se piše slabo, ker je bolan ves zdravstveni sistem. Delež BDP-ja za zdravstvo je pod evropskim povprečjem in vztrajno ostaja približno enak, čeprav se prebivalstvo stara, stroški zdravstva pa hitro naraščajo. BDP je v krizi padel, skupaj z njim pa tudi zdravstveni denar. Bolj prazne so tudi denarnice plačnika bolnika. Ob tem delež denarja iz žepa, kot temu pravi dr. Keber, narašča in dosega že slabo tretjino vsega denarja za zdravstvo. Ta denar (dopolnilno zavarovanje itd.) se ne pobira progresivno.
-
Število informacij, ki jih prinašajo mediji, narašča skokoma. New York Times je leta 2010 objavil, da se je med leti 1980 in 2008 količina informacij na njihovih straneh povečala za 340 odstotkov. Na prvi pogled pravo bogastvo, toda posledica mrgolenja podatkov, ki si sledijo eden za drugim, je izgubljanje spomina. Več ko je podatkov, manj si jih zapomnimo. Bolj ko se plodijo afere, hitreje jih pozabljamo. Tako je bila dobro leto nazaj permanentna tarča kritik druga Janševa vlada s svojim superministrom Žigo Turkom. Ministrstvo za kulturo je bilo samo podsektor v njegovem resorju. In deževali so očitki, tako med uličnimi protestniki, kulturniki kot v medijih, da je kultura prepomemben faktor, da bi ne imela samostojnega ministra.
-
Ne vem, kdo ima večjo smolo. Ali Joseph Mussomeli s Slovenijo ali Slovenija z njim. Vsekakor je šlo za spodletelo srečanje. Slovenija in Mussomeli sta kot tista ljubimca v holivudskih limonadah, ki vzajemno hrepenita in se nenehno iščeta, a gresta vedno eden mimo drugega, se za las zgrešita. In namesto romantične ljubezni se kot nadomestno zadovoljstvo oblikujejo nepristna partnerstva.
-
Iluzija je, da se bo preporod gospodarstva začel, ko se bodo banke znebile slabih kreditov, je že pred dobrim letom in pol dejal starosta slovenskega bančništva dr. Ivan Ribnikar. Ampak takrat, bil je oktober 2012, predsednik vlade je bil Janez Janša, finančni minister pa Janez Šušteršič, Ribnikarja ni nihče poslušal. Tako kot ga ni nihče poslušal, ko je v devetdesetih predlagal, naj se premoženje države prenese na državne pokojninske sklade, ki naj ga umirjeno upravljajo (brez pohlepa, ki je potem pokopal ta podjetja), z dividendami pa naj se zagotovi financiranje pokojninskega sistema. Ampak že takrat se je raje sledilo tistim, ki kričijo: prodaj, privatiziraj.
Iskanje brez piškotkov ni možno
