• 30. 6. 2023  |  Mladina 26  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Hrvaška

    Komentar / Hrvaška – zgodba o uspehu!

    Tu se kaj hitro pokaže zbeganost, kajti malo verjetno je, da znani vplivnež, pomembni tiktokar ali kak milijarder, lastnik plovečega rušilca – navdušen nad komiško pogačo, viško vugavo in naravnimi lepotami Hrvaške – zna odgovoriti na to nikoli postavljeno novinarsko vprašanje. Hrvaška, Grčija, Španija … ko gre za food, blue sea and the people, so to zanje kraji, kjer živijo sredozemski domorodci, med katerimi po njihovem ni nobene razlike.

  • Komentar / Ubežati neumnostim

    Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDO) tretje leto zapored buri politične duhove in med ljudmi vzbuja skrb glede opravilne sposobnosti države. Brez dvoma z njim dobivamo nov socialni steber, nujen sistemski okvir socialne države za dolgoživo slovensko družbo. Dobili naj bi večji nabor in boljšo dostopnost storitev, pa širše sistemske vire financiranja. Več solidarnosti in enakih možnosti za vse, nekakšen nov medgeneracijski družbeni dogovor. Toda reči ne kažejo dobro. Dostopnost storitev omejuje problem kadra, viri financiranja motijo številne, vladna ihta z zakonom ni v duhu družbenega konsenza. Novi socialni steber brez ekonomsko trdnih in politično legitimnih temeljev pa ne more nositi bremen socialne države. Stari in novi zakon dveh politično nasprotujočih si vlad razkriva enako težavo, vedno bolj birokratsko in vse manj funkcionalno državo. Očitno kompleksnim družbenim problemom in celovitim rešitvam nismo kos. Zato je sedanji direndaj okoli dolgotrajne oskrbe tako usoden. Kaže ogledalo naše nesposobnosti, naj si to želimo ali ne.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Kolumna

    Komentar / Jedrske dileme

    Slovenija je najmanjša država z jedrsko elektrarno. Si hoče ta redki svetovni primat utrditi tako, da si bo dala zgraditi še eno? Finančno bi bil to zalogaj, ki se lahko zatakne v grlu in jedca zaduši. Nastale bi še nekatere druge škode, a tudi koristi. O tem, kaj naj bi prevladalo, naj bi na koncu odločili državljani. Sliši se demokratično.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Pamflet

    Komentar / Zgled z obrobja

    Ko je Jevgenij Prigožin s svojo vojsko Wagner zavzel vojaški center v Rostovu na Donu in z enotami krenil proti Moskvi, je postal osrednja novica. Svetovni mediji so reč takoj označili kot prevrat v Rusiji in ga postavili za izzivalca prezidenta Vladimirja Putina, ki da se mu maje kremeljski prestol. Medijski prispevki so reč takoj postavili kot svetovni obrat. Celo racionalni the Guardian je objavil članek svoje prve peresnice kulture Charlotte Higgins Prigožinovo prečkanje Rubikona kot odmev Cezarjevega pohoda na Rim. Vodjo Wagnerja so naslikali kot Cezarja, ki svoje vojske ni pustil pred Rimom, ampak je z njo vkorakal v prestolnico in v državljanski vojni premagal Pompeja ter postal prvi rimski cesar. Za literarno črtico dobra domislica, za politični časopis poceni raca. Cezar ni bil le vojaški poveljnik, temveč eden osrednjih politikov, senator in guverner Španije, potem pa skupaj s Pompejem in Krasom tvoril triumvirat, ki je vladal imperiju. Ko naj bi izrekel znameniti alea acta est, je storil le še korak naprej in postal izključni primus. Drugače Prigožin, ki nima nobenega položaja v ruski politiki. In vojaški poveljniki v Rusiji zadnjega stoletja niso nikoli izvedli puča in prevzeli oblasti.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Dva leva

    Komentar / Temna stran Mesca

    Ni vsak ponedeljek dolgočasen. V ponedeljek, 26. 6., je bil prav poseben dan. Veliki filmar Karpo Godina je v izbrani družbi soustvarjalcev, sopotnikov in prijateljev svoj častitljivi osemdeseti rojstni dan proslavil na najlepši možni način. Namreč s projekcijo obnovljenega Rdečega Boogieja, ki je zaznamoval slovenski film na začetku osemdesetih let. Karpo se je v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih oblikoval in uveljavil kot soavtor t. i. črnega vala jugoslovanskega filma, slovenski filmski dediščini pa je dal zlasti tri velike celovečerce. Splav meduze (1980) o umetniški avantgardi dvajsetih let na Balkanu, pa Umetni raj (1990), hommage Fritzu Langu in Karolu Grossmannu. Vmes pa še Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982), film o bridko sladkem času, ko se je s težavo osvajalo ne le polja svobode govora in ustvarjanja, ampak tudi in predvsem pravico do zasebnosti in izbire oblik užitka. Sam sem film prvič videl na začetku leta 1984 na Berlinalu v (takratnem) Zahodnem Berlinu; uvrščen je bil v poseben – če se prav spomnim mediteranski – program in pritegnil pozornost občinstva. Ob čustveno napetem izteku filma je v srednji dvorani kinematografa Zoo Palast, kjer je takrat potekal festival, najprej nekaj trenutkov vladala mučna tišina, nato pa se je počasi sestavil prisrčen aplavz. Znanec ob meni je pokomentiral, da moramo najbrž imeti v Jugoslaviji pogum za odpiranje takšnih tem. Da, vsekakor, sem mu odgovoril, a že nekaj časa ne toliko kot pri njih, v Nemčiji, za tematiziranje levega terorizma, RAF-a oz. skupine Baader-Mainhof, kar je bilo takrat v akademskih levičarskih krogih razlog precejšnjega nelagodja in zadreg.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Uvodnik / Ponovitev

    Naslednji mesec bo Levica volila nov izvršni odbor in s tem koordinatorja, kakor se v tej stranki imenuje predsednik. Luka Mesec lahko kandidira še za en dveletni mandat, vendar v tem trenutku ni jasno, ali je na ta položaj lahko izvoljen – ali ima torej sploh še podporo – niti ali bo sploh kandidiral. Levo krilo stranke, ki ga najizraziteje predstavlja poslanec Miha Kordiš, je namreč izpeljalo mali prevzem – v novem svetu stranke ima odslej večino. Kordiševo krilo Mescu in ministrski ekipi očita, da sta postala preveč sredinska, da preveč popuščata liberalnim strankam v koaliciji, da nista dovolj leva. Kordiševi očitki so enaki očitkom, ki so doslej uničili tako rekoč vse nove evropske leve stranke.