• 7. 7. 2023  |  Mladina 27  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • N'toko

    N'toko

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Žive meje

    Komentar / Izgredi

    Pa smo spet tam. Še en policijski umor nedolžnega najstnika. Nov val izgredov v Franciji, novi posnetki gorečih avtomobilov in s pirotehniko osvetljenega neba, nove kolone robocopov in oklepnikov in seveda nov plaz zgroženih komentarjev o uničevanju zasebne lastnine. Vsi poznamo ritual – ob kakršnemkoli uličnem neredu se novinarji in komentatorji čutijo dolžne pozirati zraven na streho obrnjenega avta ali razbitega izložbenega okna ter se s skrajno zaskrbljenim obrazom spraševati, »ali obstaja opravičilo za takšno ravnanje« in »ali je protest postal le izgovor za plenjenje«. Gledalci smo jim dolžni slediti v debatno močvirje o upravičenosti nasilja, ki seveda »nikoli ni rešitev«. In takoj ko je v etru izraz »uničevanje lastnine«, je odpravljeno vsakršno analitično mišljenje. Naši možgani začnejo panično begati med več tisoč komentarji in med njimi iskati utemeljitev, zakaj razbite šipe nikoli, nikjer in iz nobenega razloga ne morejo biti upravičene.

  • Komentar / Zobanje briških češenj

    Antiinflacijska politika Golobove vlade ubira čudna pota. Julija zaganja nov projekt zbiranja podatkov in spremljanja cen prehranskih proizvodov po celotni proizvodno-prodajni verigi, od kmeta do končnega kupca. Državo očitno skrbi troje, visoka inflacija na tem področju, prehranska varnost in učinkovitost. Obeta si dvoje, večjo cenovno dostopnost hrane za potrošnike in učinkovitejšo pomoč različnim deležnikom. Predvideva prenos pristojnosti z gospodarskega na kmetijsko ministrstvo. Nadzor nad poročanjem in delovanjem bodo pri tem prevzeli inšpekcijski organi. To je drugi poskus vlade, da bi s spremljanjem in primerjanjem cen obvladovala inflacijo. Od lanske jeseni primerja cene košare potrošnih dobrin pri trgovcih, da bi pomagala potrošnikom pri izbiri. Prva namera se je že sfižila, drugo to še čaka.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Kolumna

    Komentar / Skrinjice

    Ukrajinska vojna je geografsko omejena, a muči ves svet, saj so vanjo posredno vpletene Amerika, EU, Kitajska … Najbolj jo je zakrivil Putin, ki bo to morda plačal s padcem. Ne glede na posamične krivde je tudi ta vojna slaba vojna. Dobrih ni.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Pamflet

    Komentar / Manjkajoči igralci

    Urbanizem v partijski dobi v šestdesetih in sedemdesetih letih je bil enostaven: tam, kjer so postavljali nove soseske, so najprej zradirali vse po vrsti, podrli stare hiše in posekali vse drevje. Potem pa v miru začeli iz nič. Odtlej se je čas nekoliko spremenil, marsikje že opazite, da novi zasebni investitor pred obnovo posebej zavaruje in ohrani košata drevesa. Ko pa je v Ljubljani plačnik modernizacije država ali mesto, takrat pridejo bridke ure.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Dva leva

    Komentar / Tour de France 2023

    Da se iz zgodovine nič ne naučimo, je floskula. Ki pa še kako drži. Novembra 2005 so na ulicah Pariza in drugih velikih francoskih mest izbruhnili tako siloviti nemiri, da se je oblast zatekla v razglasitev izrednih razmer. Edino francosko zdravilo proti nasilju je bila represija. Takrat še notranji minister in kasnejši predsednik Francije Nicolas Sarkozy je protestnike označil za izmečke in napovedal, da želijo okrepiti delo policije in pravosodnih organov. Začeli so deportacije priseljenih protestnikov in krepili moštvo policije, ki se je spopadala ne le z nasilnimi protestniki, ampak tudi z nenasilnimi. Takratni protest je nakazal, da je neznosni položaj marignaliziranih skupin prebivalstva Francije, zlasti mladih, tempirana bomba. Ki je ne bo dezaktivirala niti bistveno večja množica represivnih organov. In julija 2023 je Francija še vedno tam, kjer je bila novembra 2005. Z glavo v pesku! Kar 40.000 do zob oboroženih policistov, ki so jih poslali na ulice, je presunljivo število, a policija je bolj nemočna, kot je bila leta 2005. In ob naslednjem izbruhu upora proti policijskemu nasilju – ni vprašanje, ali bo, ampak zgolj, kdaj bo – bo še bolj nemočna. Kajti položaj tistih mladih v Franciji, ki jih etnična in verska pripadnost in predvsem socialni položaj razločujejo od »pravih Francozov«, je vse slabši. Poleg tega nič ne kaže, da se bo v kratkem izboljšal. Zato je bila smrt nesrečnega 17-letnega Nahela zgolj povod. Vzroki so bili veliko globlji. Zaradi njih je »nevidno ljudstvo« francoske republike zanetilo silne kresove po velemestih, da bi postalo vidno. Predsednik Macron, premierka, notranji minister in politični razred Francije nasploh ne razumejo, da večanje in jačanje moštva represivnih organov ne more ustaviti silne jeze protestnikov. Kajti protestniki ne tvegajo nič. Ker so posledice tveganja že zdavnaj, že vnaprej konzumirali. Ne morejo jim vzeti dostojanstva, ker ga nimajo. Ne morejo jim vzeti varnosti, ker nikoli niso bili varni. Ne morejo jim vzeti izobraževalne in poklicne perspektive, ker so v izhodišču brez perspektive. Ne morejo jim vzeti niti ugleda in položaja, ker tistega, česar nimaš, ni mogoče vzeti. To ni vstaja muslimanov, severnih in ostalih Afričanov ter (pretežno) otrok priseljencev, čeprav so vstajniki vse to. Prizorov iz francoskih mest, ulic, četrti ni mogoče reducirati na upor ali vstajo »tujcev«. Pač, temeljno metodološko vodilo fenomenološke ali empirične analize je, da vse, kar je sočasno, ni nujno v vzročno-posledičnem odnosu. Ključni razlog, ki je vzniknil ob smrti mladeniča, ni rasni in verski. Ampak socialni. Še več. Sliši se pompozno, a to, kar ciklično gledamo na ulicah francoskih mest, je ludistična oblika razrednega boja.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Uvodnik / Ujetniki lanskega snega

    Včasih je treba velike teme začeti z majhnimi, v resnici nepomembnimi stvarmi. Naj tokrat vprašanje razvoja države načnemo z ne ravno ogromnim, a vseeno starim in lepim divjim kostanjem, ki stoji pred stavbo ljubljanskega gledališča Drama. Lokalni ljubljanski okoljevarstveniki so se v teh dneh postavili za to drevo. No, za 12 dreves so se postavili – vsa bodo namreč padla pri obnovi narodnega gledališča. A to drevo je v resnici prekleto pomembno. Ker ne gre zanj, ampak za način razmišljanja.