• 28. 7. 2023  |  Mladina 30  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Hrvaška

    Komentar / Prekleta banda

    Ženske so na ulici že skoraj dva meseca. Delovna mesta sodnih uslužbenk in uradnic, kakih 7000 jih je, so zamenjale za ulico, ki je tako ali tako prispodoba njihovega življenja, če pogledamo plačo, ki jim jo milostno namenja vlada Andreja Plenkovića. Nič manj kot 500 evrov na mesec! Znesek zadostuje za življenje pouličnega berača v državi, katere premier dan za dnem papagajsko neprepričljivo našteva izjemne uspehe svoje vladajoče ekipe. V resnici kriminalne združbe, ki je – medtem ko sodne delavke že več tednov stavkajo, ker jim vlada noče zvišati plač – pognala kar deset milijonov evrov, hej, deset milijonov! Tolikšen znesek se je zaradi »brezbrižnosti« vlade iz državnega podjetja za energetiko prelil na račun nekega tajkuna, kot se tukaj s prikupno olepševalnico reče mafijcem, povezanim s hadezejevsko kriminogeno hobotnico.

  • Komentar / Finančnopravna ničevost

    Ministrstvo za finance je sredi julija 2023 dalo v javno obravnavo nov, toda že tretji zakon o razlaščenih imetnikih bančnih delnic in obveznic. Hkrati pa je v državni zbor vložila predlog zakona tudi SDS. Prvi govori o pravicah sodnega varstva razlaščencev, drugi o izplačilu nadomestil. Razlika o namenih enega in drugega predloga je očitna. Vlada si prizadeva, da bi s pravnimi zapleti plačilo odložila, opozicija jo konkretno zavezuje k poplačilu. Prvi bi se radi izognili novim fiskalnim obremenitvam države, drugi bi sedanjo oblast najraje finančno potopili. Razlaščenci so v obeh primerih predmet in vir vedno novih politično-ekonomskih manipulacij. Dejansko bi razlaščenci potrebovali pravno varstvo za takojšnji začetek poravnave te neverjetne konfiskacije svojega premoženja. Komunistični duh je očitno navdihnil tudi finančne apologete neoliberalnega kapitalizma in jim zavdal, od EU navzdol. Saga o problematični bančni sanaciji se tako nadaljuje, politične igrice strank z usodo državljanov pa tudi.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kolumna

    Komentar /  Kako se cvremo

    V Maroku izginjajo oaze, v Avstraliji umirajo koralni grebeni, Španiji (in vsemu Mediteranu) grozi, da bo postala pustinja. Visoko na severu gorijo velikanski gozdovi, morski tokovi se premeščajo, oceani se zvišujejo in že požirajo nizke atole, tudi v Sloveniji v neurjih padajo celotna polja dreves. Taka je nova podnebna realnost. V prejšnjo, bolj predvidljivo in manj surovo, se ne bomo več vrnili. Na kočljivem pragu smo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Pamflet

    Komentar / Slovenski Partenon

    Načrt vlade o odlovu, natančno - poboju nutrij na področjih ob Ljubljanici, je sprožil nasprotovanje, ki ga je podpisalo več kot 20 tisoč državljanov. Z eno potezo odpraviti živalsko vrsto, ker je tujerodna, spominja na genocidne preteklosti. Toda v sredo je dnevnik nacionalke prinesel prispevek, v katerem je partnerka predsednika vlade v svojem video posnetku obtožila dr. Huberta Potočnika sistemske korupcije. Ta je namreč na Biotehnični fakulteti pred leti izdelal študijo o vplivu nutrij na rastlinske in živalske vrste na ljubljanskem barju, obenem pa je član Lovske zveze Slovenije, ki je vključena v eliminacijo nutrij znotraj projekta, ki predvideva za pol milijona stroškov.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Dva leva

    Komentar / Ujetniki zdrave pameti

    Ne podcenjujmo ga, Janše. Obseden in okužen je z marsičim, a najbolj ogrožajoča je obsedenost z zdravo pametjo, zdravim ljudskim razumom, kmečko pametjo, in kar je še sinonimnih rab pojma sensus communis. Že leta 2004, ko je prvič prevzemal oblast, je urbi et orbi in kar najbolj zlovešče zagrozil: »Najbolj zaupam zdravi ljudski pameti.« Tega se je držal in to ponavljal ob vsaki priložnosti. Denimo, ob izteku lanskega leta (23. 12. 2022) je državljanom voščil: »Naj bo letošnje ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti priložnost, da zopet globoko zajamemo iz vodnjaka slovenske zdrave pameti in poguma.« Kakšna je razsodna moč te zdrave pameti, je lepo demonstriral na zadnjem shodu pripadnikov svoje sekte v Bovcu. Namreč krilatica, ki so jo nosili izpisano na majicah, da obstajata samo dva spola, je tako utemeljena kot njegov primer, da podnevi sveti sonce, ponoči luna. Niti tega ne ve, kar je vedel vratar studia Abbey Road (pred kratkim sem o tem pisal), kjer so Pink Floydi snemali The Dark Side of the Moon: sonce sveti podnevi in ponoči, le da ponoči indirektno. Luna zgolj odseva svetlobo sonca. Ne žari, nima lastne svetilnosti, tako kot, denimo, tudi ogledalo ne. Ampak ja, zdravorazumsko je evidentno, da ponoči luna sveti.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Uvodnik

    Uvodnik / Država enega odstotka

    Razkritja novinarjev Boruta Mekine in Luka Volka v tokratni Mladini so dejansko grozljiva in postavljajo na glavo tako pogosto izpostavljene domnevne majhne razlike v dohodkih v Sloveniji. Že leta namreč velja, to pa domnevno dokazujejo tudi podatki, da naj bi bila Slovenija ena najbolj egalitarnih držav na svetu. A to v dejanskem življenju ne drži. V Sloveniji so namreč nekateri neprimerno »bolj egalitarni« kot drugi, deležni so neprimerno več solidarnosti družbe, države in vseh slojev prebivalstva. In to so najbogatejši, ki jim je politika v letih naredila cel sistem davčnih in drugih izognitev, zaradi katerih je njihova davčna obremenitev dejansko enaka davčni obdavčitvi, ki naj bi bila namenjena tistim z najnižjimi dohodki. Podjetniki so namreč po uradnih podatkih leta 2021 plačali v povprečju le 11,1-odstotni davek na svoje prihodke. To pa ustreza odmeri davka zaposlenih z minimalno plačo – ti so leta 2021 po analizi ministrstva za finance plačali, z upoštevanjem vseh olajšav, 11,9 odstotka dohodnine. Torej so dejansko dali državi večji del svojega dohodka kot najbogatejši, ki se ves čas prikazujejo kot najbolj obremenjeni del prebivalstva. Pa ne samo to: kot razkriva Borut Mekina, ima odstotek najbogatejših prebivalcev Slovenije v lasti 23,2 odstotka premoženja, kar je izjemno visok delež. Za primerjavo: v Belgiji ima najpremožnejši odstotek recimo v lasti le 15 odstotkov premoženja, na Danskem 21 odstotkov, na Nizozemskem 16 odstotkov, v Veliki Britaniji, zibelki neoliberalizma, pa imajo najbogatejši v lasti 21,3 odstotka.