-
5. 1. 2024 | Mladina 1 | Za naročnike
-
Komentar / Lahkotnost in domišljavost
Leto 2024 z numerološkega vidika zahodne astrologije ne prinaša spodbudnih novic, zbirna številka 8 ni prida. Kitajski horoskop na drugi strani oznanja leto lesenega zmaja, svet nenavadne ustvarjalnosti in čas odkritosrčnosti. Pred nami je kaotična mešanica zahodnega pesimizma zaradi sesuvanja hegemonije razvitega sveta in kitajskega realističnega optimizma razvijajočih se držav. Negotovost postaja zastrašujoča in vedno bolj nevarna. Razpad starega reda je evidenten, novega očitno ne moremo dobiti brez globalnega spopada velikih sil. Retorika nove hladne vojne in oboroževanja prerašča v vse večje in bolj prepletene spopade. Leto 2024 bo zato leto odločilnih političnih izbir, na voliščih bo več kot polovica svetovnega prebivalstva. Toda liberalni demokraciji in ekonomski globalizaciji kaže slabo, desni populizem in ekonomski nacionalizem sta prevladujoča svetovna usmeritev. Zato hitro kopni tudi ekonomski interes za miroljubno politično sožitje. Robustnost ekonomsko soodvisnega sveta pomeni nekakšno lepilo za naraščajočo politično diferenciacijo in ekonomsko fragmentacijo sveta. Sredi leta 2024 nas bodo povezale olimpijske igre v Parizu, jeseni čaka človeštvo ponoven naskok Lune. Za politične mesečnike tega sveta je bolje biti na Luni kot za njo.
-
Komentar / Stopnica v negotovost
Ljudje drobimo čas na leta, dneve itd., da se v njem laže znajdemo. A to je umetna delitev, čas je kontinuum in to velja tudi za vse večje dogodke. Vodijo nas procesi, zapomnimo si dogodke. Le redkokateri je omejen na eno samo leto. Tudi če je, ima vzroke praviloma prej, posledice pa se kažejo tudi kasneje. Isto velja za leto 2023.
-
Komentar / Resnično brezpravje
Urednik drugega programa nacionalke Rajko Gerič je izkušen televizijec, ki je pred četrt stoletja ustvaril prispevek o pregrešno dragem nakupu vladnega letala, ki si ga je omislil premier Janez Drnovšek. A po tem razkritju ga v času popolne vladavine LDS niso odstavili.
-
Nekoliko presenetljivo je, da smo v letu zgodovinsko nizke brezposelnosti doživeli tako malo delavskih štrajkov. Bilo je nekaj protestov in nekaj kratkih opozorilnih stavk v javnem sektorju, a večjih zaostritev ni bilo. Celo konec decembra, ko je zaradi potrošniške mrzlice v številnih panogah pogajalski položaj delavcev najboljši, so se opogumili le delavci v trgovinski verigi Tuš. Ali nam gre tako zelo dobro, da na zahteve po boljših delovnih razmerah ne pomislimo? So šefi zaradi pomanjkanja delavcev že sami tako zelo zvišali plače, da nam sploh ni treba protestirati? Ali pa smo zgolj tako slabo organizirani, da ne zmoremo izkoristiti zgodovinskega trenutka nizke brezposelnosti, da bi si izborili boljši položaj?
-
Komentar / Horuk v stare čase?
V politični Sloveniji se ure ne vrtijo v ustaljeni evropski smeri, ampak obratno. Slovenija je startala parlamentarni boj vsaj leta 1992 z razmeroma jasno topologijo, kjer so se izrisale dolgoletne konture strankarske moči, prepoznavnih orientacij, programov in identitet. No, pravzaprav že leta 1990, ko so potekale prve pluralne volitve, je v družbenopolitični zbor takrat še stare skupščine vstopilo razmeroma malo velikih akterjev in pri njih je bilo prepoznati jasne obrise dolgoročnih usmeritev. V nasprotju s pavšalnimi oznakami, da je bil zmagovalec Demos (ta na volitvah sploh ni nastopil oziroma ni nastopil kot skupna lista ali jasno opredeljena predvolilna koalicija), je zmagala (s 17,3 odstotka) ZKS-SDP, neposredna dedinja stare Zveze komunistov ter osrednja predhodnica zdajšnje SD, druga je bila ZSMS, neposredna predhodnica kasnejše imperialne LDS (14,5 odstotka), šele tretji pa so bili krščanski demokrati (SKD) s 13 odstotki in nato Slovenska kmečka zveza, predhodnica SLS, z 12,6 odstotka glasov. Osamosvojiteljski in zaslugarski stranki Demosovega bloka SDZ in Pučnikova Socialdemokratska zveza sta se odrezali konkretno slabše. Mednju pa se je z 8,8 odstotka vrinila stranka Zelenih Slovenije, ki pa se je potem presenetljivo samoumestila v Demos in si hipno in za vnaprej zapravila privlačno in aktualno ime. Tako nekako.
-
Naj za začetek kar ponovimo, kar smo zapisali ob odločitvi premiera Roberta Goloba, da zamenja Tatjano Bobnar: šlo je za politično neumno odločitev, na premiera so vplivali ljudje, ki ves čas spletkarijo, ki so torej po načinu razmišljanja bliže Janši. Takrat je bilo jasno, da mu bo ta obračun škodoval, ker pač ljudem ni nikoli všeč, če se premieri vmešavajo v delo in kadrovanje v policiji.
Iskanje brez piškotkov ni možno
