27. slovenski knjižni sejem

Letošnja Schwentnerjeva nagrada za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva gre v roke dolgoletnega tržaškega založnika in urednika Marija Mavra. Avtorica najboljšega knjižnega prvenca je Katja Perat, najboljša mlada prevajalka Stana Anželj, najlepše oblikovane knjige so Obleci me v poljub Saše Pavček, Čudežni prstan Petra Svetine in Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije Janeza Bogataja, najbolje celostno izdelana knjiga pa Julijske Alpe.

Pregledni Zoran Mušič, Milano

V palači Leone da Perego v Legnanu pri Milanu so v soboto odprli pregledno razstavo enega najpomembnejših slovenskih slikarjev 20. stoletja, Zorana Mušiča. Razstava Če je to človek, ki obsega več kot 90 Mušičevih del, vključno s pretresljivimi ciklusi mrtvih teles taboriščnikov v Dachauu, je le uvod v obsežnejšo kulturno, turistično in gospodarsko-politično predstavitev Slovenije, ki se pri naših zahodnih sosedih obeta februarja.

Vrečka na vrečko 2, Ljubljana

Lani smo lahko med Evropskim tednom zmanjševanja odpadkov spremljali umetniško-ekološki projekt Vrečka na vrečko, v okviru katerega so The Miha Artnak, studio Lukatarina, Ekologi brez meja in društvo Eco Vitae izdelovali umetnine iz plastičnih vrečk in lončkov ter s tem opozarjali na ekološko spornost te embalaže. Letos so pripravili nadaljevanje, njihova dela pa si lahko še vse do sobote, ko se obeta zaključni dogodek, ogledate na ljubljanski tržnici.

Nejc Gazvoda: Izlet

O slovenskem filmu, ki je bil v teh dneh prikazan v okviru festivala Liffe, govorita Gorazd Trušnovec, urednik Ekrana, in Grega Zakrajšek, zabavoslovec in pisec stripa

Melodična, harmonijska in ritmična večplastnost

Ljubljanski svetilnik kakovostne koncertne ponudbe v centru mesta, kot bi lahko poimenovali Klub Cankarjevega doma, je tokrat v sklopu cikla Cankarjevi torki občinstvu predstavil še eno legendo sodobne improvizirane godbe, skladatelja, saksofonista in nasploh multiinštrumentalista chicaških korenin Henryja Threadgilla, ki bi ga lahko uvrstili med inovativnejše in vplivnejše jazzovske skladatelje današnjega časa.

Otvoritev 22. Liffa

O vtisih s festivalskega štarta s filmom Policist (The Guard), sta govorila Miša Milk, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTC Slovenija, in Igor Gajič, programski direktor TV3

Hrupni, ostri in pisani

Letošnja izredno obiskana ponovitev festivala Novi rock, ki je že v svojem imenu vsebovala močan pridih nostalgije po nekdanjih zlatih punkovskih časih, je predstavila dober razlog za neposredno primerjavo med tem festivalom in Klubskim maratonom Radia Študent. Novi rock je festival, ki je širšim množicam predstavljal cvet slovenskega in jugoslovanskega alternativnega glasbenega ustvarjanja ter je bil tudi eden izmed njegovih glavnih pobudnikov. Klubski maraton RŠ pa je nadaljeval tam, kjer se je Novi rock ustavil, in zapolnil manjkajočo vrzel, ki je nastala z njegovo ukinitvijo.

Gužva na skretu

Didžej Borka in spletni umetnik Vuk Ćosić: Straniščna poslikava grafitarja Troka, projekt kolektivov Multipraktik in ZEK Crew. Kino Šiška, Ljubljana.

Več kot preprosto poklon Willieju Dixonu?

Ker nam izvrsten bluesovski koncert neutrudnega avantgardneža Elliotta Sharpa in njegove zasedbe Terraplane, ki so pred dobrimi tremi leti gostovali na Cankarjevih torkih, še vedno odmeva v spominu, je bilo jasno, da si bo treba ogledati tudi njegov tokratni koncert, na katerem se je s svojo novo zasedbo lotil zapuščine Willieja Dixona. Še toliko bolj zato, ker se Sharp dobro zaveda izkoriščanja bluesa znotraj popularne kulture in se njegovega raziskovanja loteva preprosto iz ljubezni do izraza samega.

Oblikovalska razstava kolektiva Komposter

“U, kaka video sekvenca. Plosk. Plakati, razstavljeni v Avli, so ujeti trenutki, nove kompozicije realiziranih gibajočih del trojca Komposter. Zanimivi prehodi iz gibljive v statično sliko pred nas postavljajo nova/stara dela, ki s tem postanejo popolnoma samostojna. Skoraj neodvisna od originalnega zapisa. Da bi nas opomnili, da gre za prepis gibljive slike, so v prostor postavili tudi malo okno v njihov video svet. Vendar obiskovalcu ni nujno poznati video dela niti vedeti zanj, da dobi občutek za timeline. Zmanjkuje nam časa. Plosk.”

Tokijska naveza

Prejšnji četrtek se je s koncertom v ljubljanski Menzi pri koritu začela skupna evropska turneja N’toka in tokijskega trojca Praha Depart, na kateri se bo druščina predstavila še v Španiji, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Eden najvidnejših domačih ustvarjalcev na prvi pogled z Japonci nima prav veliko skupnega, toda po drugi strani se tudi N’toko na svojih v zadnjem času res številnih koncertih vse bolj izogiba nepotrebnih žanrskih formalnosti.

5. Bienale vidnih sporočil Slovenije

“Zelo me veseli, da je veliko Brumnovo nagrado prejel oblikovalec mlajše generacije. Aljaž Vindiš je skupaj z zagnano in prodorno ekipo pri študentskem časopisu Tribuna dokazal, da merilo dobrega oblikovanja niso leta in izkušnje, temveč dobra ideja, kreativna izvedba in močno sporočilo. To vsakič znova dokazujejo tudi fantje iz ZEK Crew-ja, ki me navdušijo z vsakim projektom. Skratka, odlična dela, zanimiv izbor in predvsem krasen ambient za pregledno razstavo domačega oblikovanja.”

Vzor brezkompromisnosti

V minulem mesecu smo se tudi v Ljubljani (posredno) spominjali burnega glasbenega dogajanja, ki je pred dvajsetimi leti vzklilo na severozahodu ZDA, zdaj pa je na oder Cvetličarne prihrumela še ena zanimiva druščina iz okolice Seattla. Zasedba The Melvins sicer nikoli ni formalno sodila v vrste grungerjev. Res je, da je v njeni izvirni glasbi navdih našla kopica tamkajšnjih veljakov s Kurtom Cobainom in zasedbo Nirvana na čelu in tudi sami Melvinsi bi se verjetno zlahka pridružili druščini seattelskih bendov, ki so v začetku devetdesetih z rockovsko glasbo osvojili svetovne glasbene lestvice. Toda zdi se, da so takrat načrtno ostali na obrobju razvpitega dogajanja.

Trajnostna arhitektura po vsej Evropi!

“Razstava odlično predstavlja, kako trajnostno zasnovane arhitekturne rešitve prispevajo k doseganju okoljskih ciljev iz strategije Evropa 2020. Ob zavedanju, da zgradbe bistveno prispevajo k porabi energije in količini toplogrednih plinov v ozračju, ti projekti nazorno prikazujejo, kako si stroka, investitorji in posamezniki z ustreznimi arhitekturnimi rešitvami in izborom gradbenih materialov prizadevajo za trajnostni razvoj naših naselij.”

Senzibilna in retro

Med številne dogodke, ki se že od začetka meseca vrstijo na mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti Mesto žensk, se je letos v glasbeni del programa uvrstila Chinawoman (s pravim imenom Michelle Gurevich), kanadska glasbenica mlajše generacije. Gre za razmeroma svež pojav na svetovni glasbeni sceni - Chinawoman je pravzaprav njen glasbeni projekt, s katerim je doslej izdala dva albuma.

Zvok med znanostjo in umetnostjo

Med minulim petkom in torkom se je v organizaciji Inštituta za raziskovanje zvočnih umetnosti zgodila tretja ponovitev festivala EarZoom. Doslej se je festival ukvarjal predvsem z raziskovanjem razmerja med znanstveno obdelavo zvoka in njegovo praktično uporabno vrednostjo v kontekstu umetnosti, zato je bil bolj kot za ljubitelje glasbe zanimiv za privržence inovativnih tehnologij oziroma samih procesov zvočnega ustvarjanja. No, letos so zvok prevprašali še v širšem kontekstu sodobne umetnosti, zato smo na svoj račun prišli tudi tisti, ki nas bolj kot proces zanima končni produkt.

29. grafični bienale

29. Grafični bienale sta ocenjevali umetnica Meta Gregurevič in predavateljica na Fakulteti za socialno delo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič

Nirvana združila slovensko alternativo

Minulo soboto je letni vrt Gala Hale pokal po šivih. Precej nenavadno, še toliko bolj zato, ker se pisana množica ni zbrala zaradi koncerta kakšnega tujega zvezdnika, pač pa zaradi trinajstih širši občinstvu razmeroma neznanih, toda v slovenskem glasbenem podtalju močno prisotnih domačih ustvarjalcev. Lepo bi bilo seveda pomisliti, da so publiko zmobilizirale “le” domače kreativne sile, vendar pa se resnica skriva že v sami zasnovi posebnega dogodka. Povod zanj je bila namreč jubilejna obletnica albuma Nevermind, ki je pred dvajsetimi leti zasedbo Nirvana in z njo punk rock izstrelil v mainstream.

Ljubezen in država

O premieri gledališke predstave režiserja Dragana Živadinova Jožko Čuk in Majda širca

Šov s rizlami in žirafo

Pa smo ga le dobili. “Veliki” koncert Klemna Klemna je bil sprva načrtovan pred skoraj enim letom, potem je bil že napovedan maja, a so ga morali prestaviti na ugodnejši termin začetka popoletne sezone. Čakanje se je izplačalo.

Leksikon YU mitologije

Otvoritvena predstava festivala Exponto, režiser Oliver Frljić. Cankarjev dom, Ljubljana.

Nostalgija ali nadaljevanje?

Na razpad nekoč najpomembnejšega dogodka alternativnega glasbenega miljeja na Slovenskem, festivala Novi rock, je, kot vse kaže, močno vplival razmah poletnih glasbenih festivalov, ki so že takoj po osamosvojitvi začeli vznikati kot gobe po dežju. Novi rock je do takrat podpiral in soustvarjal domače alternativne glasbene scene, novejši festivali pa so bili bolj usmerjeni v pridobivanje dobička novonastalih tranzicijskih podjetnikov-promotorjev, ki jim kakovost izbranih izvajalcev ni bila najpomembnejša.

Nastop skupine Editors

“Koncert skupine Editors je povsem upravičil moja pričakovanja; izjemno kolobarjenje med kitarsko nažigancijo in elektronsko, skoraj že plesno ritmiko. Seveda pa izstopa Tomov vokal, ki je prav gotovo eden izmed najboljših v branži. Mislim, da je bil to eden od vrhuncev tujih nastopov. Po lanskem nastopu benda Grinderman spet nekaj, kar se ni smelo zamuditi. Pohvalil bi še tonskega mojstra; zvok je bil odličen.”

Radio Študent, 89,3 MHz

Petek, 9. 9.: BLUE SKY BLACK DEATH // NOIR

Novi trendi v klasični glasbi?

Od 1. do 11. septembra v Mariboru in okolici poteka že tradicionalni festival klasične komponirane glasbe, ki skozi prizmo izvajanih del precej presega stereotipne (zastarele) okvirje tovrstnih festivalov. V različnih inkarnacijah ima festival že skoraj polstoletno zgodovino, še posebej zanimiv pa je postal v zdajšnji obliki, ki jo je v letu 2008 postavil aktualni umetniški vodja, skladatelj in dirigent Richard Tognetti.

Kralj Lear

“Predstava je bila razkošna z efekti, polovica igralske zasedbe prepričljiva, nekateri glasovi nepozabno lepi, režiser pa je s stenskimi efekti brechtovsko potujitveno vztrajno poučeval publiko. Shakespearov tekst je bil, kot vedno, nenadkriljiv. Razmerja med hčerami in očeti, sinovi in očeti se prenašajo na razmerje med oblastjo in zlorabo oblasti, kjer se pokaže etimološka vrednost slovenske besede oblast, Lear je bil dejansko ob last do oblasti. Dogajanje nas nehote navaja v primerjavo z današnjo situacijo na Slovenskem. Bili smo sočutni z Learom in strah nas je bilo ob-lasti.”

Zvoki iz poletne prestolnice

Konec minulega tedna so staro mestno jedro prestolnice preplavili pisani, iz domačih in številnih tujih logov nabrani zvoki. Pestrost raznoterih glasbenih izročil na letošnjem tradicionalnem festivalu Noči v Stari Ljubljani je tokrat obljubljal že podnaslov “Sozvočje različnosti”. Na dvanajstih prizoriščih je v treh dneh menda nastopilo kar 191 glasbenikov, zato je bil obisk vseh dogodkov za še tako angažiranega glasbenega entuziasta praktično nemogoč. Mu je pa bila v oporo smotrna razporeditev koncertov. Na Mestnem trgu so nastopili godci, zanimivejši najširšemu krogu ljudi, privrženci jazza so na svoj račun prišli na Gornjem trgu, o etno izročilih pa smo se poučili na Novem trgu.

Solistični recital za glasbene sladokusce

Ob pritožbah nekaterih kolumnistov, kritikov in rednih spremljevalcev glasbenega dogajanja na Slovenskem, ki pogosto brez tehtnih argumentov kritizirajo koncertno ponudbo slovenskega glavnega mesta, se moramo vprašati, ali je tovrstna ponudba res slaba ali gre zgolj za tipično, lahko bi rekli že večno slovensko nezadovoljstvo in predvsem ‘kritičen’ pristop do vsega, kar nam ponujajo domači koncertni organizatorji. Pri tem je pomembno pripomniti, da se je ljubljanska koncertna ponudba v zadnjih nekaj letih močno okrepila, k čemur so gotovo pripomogle nove infrastrukturne pridobitve. A če se ozremo po glavnem mestu, kmalu ugotovimo, da velike dvorane in s strani mesta financirani klubi niso edina možna koncertna prizorišča, kar nas pripelje na Metelkovo, kjer se v različnih klubih zgodi verjetno več koncertov kot v vseh ostalih mestnih dvoranah skupaj. Cikel koncertov pod imenom Defonija, ki ga (večinoma) ponuja metelkovski klub Gromka, je zgolj eden izmed rednih dogodkov, ki ga že več kot desetletje organizirajo metelkovski glasbeni entuziasti - in ravno v tem tiči glavna razlika med velikimi dvoranskimi koncerti in klubskimi koncerti v osrčju Metelkove - saj so slednji praviloma organizirani za glasbene sladokusce. Dokaz te trditve lahko ponazorimo z letos že drugim nastopom legendarnega newyorškega kitarista, skladatelja in glasbenega aktivista Marca Ribota, ki je že pred natanko štirimi meseci napolnil metelkovski klub Menza pri koritu. Ribot je star znanec slovenskih odrov, dovolj je omeniti, da ga je ljubljanska publika v zadnjem času imela priložnost videti v različnih zasedbah, tokrat pa se je razgalil na letos že drugem solističnem nastopu na Metelkovi, kar definitivno potrjuje zavidljiv sloves Defonije med vrhunskimi jazzovskimi glasbeniki.

Rutinirani nastop zvezdnikov “postpunk revivala”

Fenomen priljubljenosti t. i. indie rocka, glasbenega žanra, ki ga velika večina svetovnih glasbenih medijev v zadnjem času promovira brez večje razlage o njegovih značilnostih, se je v zadnjem desetletju povzpel na precej bizarno raven, saj se s to sintagmo pogostokrat označuje tudi glasbenike, ki v to kategorijo ne sodijo. Poimenovanje izvira iz osemdesetih let 20. stoletja, označuje pa glasbenike, ki delujejo avtonomno znotraj neodvisnih založb, kar se pogosto izraža v njihovi glasbi in svetovnih nazorih, posledično pa tudi občinstvu. Dostopnost podatkov, ki nam jo danes omogoča splet, je dojemanje te kategorije nekoliko spremenila in v njej se je znašlo tudi precej glasbenikov, ki so se prepustili varnemu zavetju multinacionalk.

Urbano vzdušje v ruralnem okolju

V poplavi različnih poletnih festivalov, ki so vsebinsko večinoma usmerjeni v ponudbo že znanih domačih in tujih glasbenih imen ter katerih namen je čim hitrejši in lažji zaslužek organizatorjev, je obisk letošnjega buBarakafesta prava osvežitev.